Jedro

Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi.

V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (2. točka izreka) potrdi.

Toženci sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek nadaljuje (1. točka izreka) in da se revizija drugo do peto tožene stranke z dne 2. 1. 2013 zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1189/2012 z dne 21. 11. 2012 v zvezi z zamudno sodbo naslovnega sodišča II P 1592/2010 z dne 16. 9. 2011 zavrže (2. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožujejo toženci, ki menijo, da je sodišče napačno uporabilo določbe petega odstavka 81. člena ZPP in zlasti kršilo določilo petega odstavka 444. člena ZFPPIPP kot specialnejšega predpisa. Sodišče bi moralo v skladu s petim odstavkom 444. člena ZFPPIPP tožbo izbrisane pravne osebe zavreči in ustaviti postopek. To določa tudi peti odstavek 81. člena ZPP, ki določa, da če se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti, mora sodišče s sklepom razveljaviti pravdna dejanja, ki jih je opravilo, ter tožbo zavreči. Pri izbrisu pravne osebe gre namreč za takšno pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti in onemogoča nadaljnjo pravdo. Sodišče ne bi smelo nadaljevati postopka in zavreči revizije tožencev.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožnica dne 10. 6. 2013(1) izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Terjatev, ki jo je izbrisana pravna oseba uveljavljala v sodnem postopku, ki do njenega izbrisa še ni končan, predstavlja najdeno premoženje izbrisane pravne osebe. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 444. člena ZFPPIPP o predmetnem postopku obvestilo sodišče, ki bi bilo pristojno za vodenje stečajnega postopka nad tožnico, ki je sporočilo, da v enomesečnem roku po objavi poziva upnikom (tretji odstavek 444. člena ZFPPIPP) noben upnik ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe.

5. Ena od procesnih predpostavk, brez katere ni vsebinskega odločanja, je tudi pravovarstvena potreba ali pravni interes. Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.

6. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za nadaljevanje prekinjenega postopka. V obravnavanem primeru družbeniki izbrisane družbe niso aktivno procesno legitimirani za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka(2), ker po izbrisu družbe (brez likvidacije) niso upravičeni do njenega premoženja. Nadaljevanje prekinjenega postopka bi lahko predlagal le stečajni upravitelj, če bi bil nad pozneje najdenim premoženjem pravočasno predlagan stečaj (444. člen ZFPPIPP). Pogojev za nadaljevanje postopka torej ni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopek (zmotno) nadaljevalo v smislu določb 205. člena ZPP in ne gre za kršitev petega odstavka 444. člena ZFPPIPP, kot to očita pritožba, zato se ne bo opredeljevalo do pritožbenih trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči in postopek ustaviti. O tem sodišče prve stopnje (še) ni odločalo.

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 153. člena ZPP. Toženci so s pritožbo le deloma uspeli, odločitev o nadaljevanju postopka pa je bila zmotna iz drugih razlogov, kot so bili navedeni v pritožbi.

Op. št. (1): Po vložitvi revizije in po poteku roka za odgovor na revizijo.

Op. št. (2): Več o tem, G. Klun, Zastoji pravdnega postopka zaradi razlogov na strani pravne osebe, Podjetje in delo 6-7/2014.