Jedro

Pomemben element pri odločitvi, ali so okoliščine, ki bi utegnile utemeljevati delegacijo pristojnosti, res tehtne, je tudi narava postopka, ki je uveden pri krajevno pristojnem sodišču. V obravnavanem primeru gre za izvršbo, pri katerih pa imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo, izvršilna dejanja pa opravljajo sodni izvršitelji. Glede na takšno naravo spora sorodstveno razmerje ne more tako pomembno vplivati na potek postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodnica Okrajnega sodišča v Žalcu je predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker je dolžnik svak ene izmed sodnic tega sodišča, lastnica prostorov, v katerih naj bi izvršitelj opravil rubež, pa je sestra te sodnice. V konkretni zadevi teče izvršba zaradi izterjave 6.309,46 EUR na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Žalcu, s prodajo premičnin in rubežem terjatve iz naslova plače pri delodajalcu, pri katerem je dolžnik sedaj zaposlen.

2. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP).

3. Predlog ni utemeljen.

4. Pomemben element pri odločitvi, ali so okoliščine, ki bi utegnile utemeljevati delegacijo pristojnosti, res tehtne, je tudi narava postopka, ki je uveden pri krajevno pristojnem sodišču. V obravnavanem primeru gre za izvršbo in uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju, pri katerih pa imajo izhodiščne okoliščine za odločanje predvsem objektivno naravo, izvršilna dejanja pa opravljajo sodni izvršitelji. Glede na takšno naravo spora sorodstveno razmerje ne more tako pomembno vplivati na potek postopka. Zato ni mogoče sprejeti, da bi navedeno razmerje samo zase že vzbujalo dvom v objektivno nepristranskost, ki utemeljuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča,(1) pa čeprav je prišlo do zapleta pri opravi izvršilnih dejanj v stanovanju, katerega lastnica je sestra sodnice Okrajnega sodišča v Žalcu.

5. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je nujno razlikovanje med subjektivno nepristranskostjo zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskostjo sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije in ki je lahko „drug tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Sklicevanje sodnice na 6. točko 70. člena ZPP kaže, da meni, da bi lahko šlo za dvom v subjektivno nepristranskost. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) pa je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo; ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrnilo.

Op. št. (1): Enako sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I R 30/2004, I R 31/2004, I R 33/2004, vsi z dne 15. 4. 2004 in I R 84/2004 z dne 29. 9. 2004.