Jedro

Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornice osumljenega R.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 28.7.2005 zoper osumljenega R.S. iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor, ki teče od 28.7.2005 od 9.00 ure dalje. Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je zunajobravnavni senat istega sodišča pritožbo osumljenčeve zagovornice zoper sklep o priporu zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočni sklep je zagovornica osumljenega R.S. zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki jih ni pobliže opredelila, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in pripor zoper osumljenca odpravi.

Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. meni, da je zahteva osumljenčeve zagovornice neutemeljena in da jo je zato treba zavrniti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnica v zahtevi izraža nestrinjanje s sklepanjem v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da je podana realna nevarnost, da bo osumljeni R.S. ponovil določeno specifično dejanje. Svoje stališče utemeljuje z navedbami, da je osumljenec udeležbo pri dogajanju dne 19.7.2004 odkrito priznal, ne pa tudi pri kaznivem dejanju nasilništva, ki naj bi ga storil dne 24.7.2005. Kar zadeva slednje dejanje, je po vložničinem videnju ostala osumljenčeva vloga premalo razjasnjena, vsebina ovadbe pa ne zadošča za sklepanje, da je pri osumljencu podana ponovitvena nevarnost. Te pa da sodišče ni ugotavljalo glede določenega specifičnega kaznivega dejanja, ampak le nasplošno. S temi navedbami vložnica izpodbija dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma glede kaznivega dejanja nasilništva po 2. v zvezi s 1. odstavkom 299. člena KZ, nato pa na podlagi dokazne presoje, ki jo ponuja sama, zatrjuje tudi, da pri osumljencu ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedlo, da se utemeljen sum glede storitve kaznivega dejanja nasilništva opira na vsebino ustne ovadbe (predloga za pregon), ki jo je podal oškodovanec J.S., v kateri je podrobno opisal dogajanje, kot enega od napadalcev pa prepoznal R.S., prav tako da sta osumljenca kot enega od šesterice, ki je brutalno pretepla oškodovanca, prepoznala tudi T.V. in A.R.. Kolikor vložnica zatrjuje drugače, izpodbija v pravnomočni odločbi ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Netočna je navedba v zahtevi, da je sodišču pri obsojencu ugotovilo ponovitveno nevarnost nasplošno, ne pa glede določenih specifičnih kaznivih dejanj. Iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa je razvidno, da je sodišče o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti sklepalo na podlagi načina storitve kaznivih dejanj, da jih je storil v razdobju petih dni, zadnje celo po tem, ko je bil po storitvi prvih dveh priveden k preiskovalnemu sodniku in po zaslišanju izpuščen na prostost. Preiskovalni sodnik je v prvostopenjskem sklepu izrecno navedel, da naj bi osumljenec na opisani način storil kaznivo dejanje z elementi nasilja in da ugotovljene okoliščine kažejo na nevarnost, da bo na prostosti nadaljeval s podobnimi (torej tudi istovrstnimi) dejanji. Tudi zunajobravnavni senat navaja, da naj bi osumljenec storil kazniva dejanja z elementi nasilja, da so v vseh treh primerih oškodovanci dobili telesne poškodbe in da je zato odreditev pripora zaradi zagotovitve osebne varnosti ljudi, ki bi bila s ponovitvijo istovrstnih dejanj ogrožena, neogibno potrebna. Zato je treba trditve v zahtevi, da je ponovitveno nevarnost pri osumljencu sodišče ugotavljalo zgolj nasplošno, zavrniti kot neutemeljene.

Vložnica navaja, da bi se moralo sodišče pri presoji, ali je pri osumljencu podana ponovitvena nevarnost, prepričati tudi o osumljenčevem življenju, saj bi tako lahko ugotovilo, da je osumljenec ravno zaključil šolanje na Srednji gostinski in turistični šoli in da bi kot kuhar moral začeti z delom dne 1.8.2005 v Hotelih P. d.d., pri čemer že sama zaposlitev bistveno zmanjšuje možnost, da bi osumljenec ponavljal katerakoli kazniva dejanja. S temi navedbami izpodbija v pravnomočni odločbi ugotovljeno dejansko stanje. Pomen teh okoliščin, ki so lahko relevantna tako za presojo obstoja zatrjevanega pripornega razloga kot tudi neogibnost pripora za varnost ljudi, je preiskovalni sodnik ocenil pri tehtanju, ali je podan tretji pogoj za pripor, to je neogibnost pripora za varnost ljudi. Pri tem je zavrnil navedbe osumljenca in njegove zagovornice, da bi bilo mogoče pripor nadomestiti z milejšimi ukrepi in posebej izpostavil, da naj bi osumljenec obravnavana kazniva dejanja storil takorekoč mimogrede zoper neznane turiste, brez kakršnihkoli posebnih motivov ali izzvanosti. Zunajobravnavni senat je zapisal tudi, da sklicevanje osumljenčeve zagovornice, da gre za mlado osebo in na socialne posledice, ki jih utegne na osumljenca imeti odreditev pripora, niso takšnega pomena, da bi lahko omajale pravilnost ugotovitev, da je osumljenec z opisanimi dejanji ogrožal zdravje oškodovancev do take mere, da te vrednote na drug način ni mogoče zagotoviti ter da je zato odreditev pripora zoper osumljenca tudi v skladu z načelom sorazmernosti. Osumljenčeva zagovornica tudi v tem delu ponuja lastno oceno okoliščin, pomembnih pri presoji ponovitvene nevarnosti in neogibnosti pripora za varnost ljudi, ki pa se razlikuje od dokazne presoje, ki jo je v pravnomočni odločbi sprejelo sodišče. S temi navedbami torej uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa, kot je že povedano, ni podlaga za vložitev tega izrednega sredstva.

Uvodne trditve v zahtevi, da je sodišče kršilo kazenski zakon in storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, niso konkretizirane in njihove utemeljenosti ni mogoče preizkusiti.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve zakona, ki jih v zahtevi za varnosti zakonitosti uveljavlja zagovornica osumljenega R.S., niso podane, vložila pa jo je tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.