Jedro

Namesto stranke z interesom je kot njen substitut uvodni posvet s tožnico opravil odvetnik A. A. To pa pomeni, da je bil uvodni posvet opravljen in da je toženka zanj stranki z interesom upravičeno priznala tudi nagrado (tar. št. 39/1 (prva alineja) OT). Po določbah prvega odstvka 16. člena ZOdv namreč lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom (med drugim) odločila, da se stranki z interesom priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) na podlagi napotnice Bpp 3077/2019 z dne 6. 2. 2020 v višini 62,40 EUR, skupaj z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) 76,13 EUR, ter da se višji zahtevek zavrne (1. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je toženka stranki z interesom odvetniške stroške za opravljeno delo odmerila v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) in 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv). Pri odmeri je upoštevala, da je bila tožnici kot upravičenki BPP dodeljena v zvezi z nedenarno terjatvijo v izvršilnem postopku (200 točk – vrednost odvetniške storitve po tar. št. 18/1 OT). Stranki z interesom je po tar. št. 39/1 (prva alineja) OT za uvodni posvet s tožnico, ki zajema tudi pregled listin, v skupnem trajanju do ene ure priznala nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake začete pol ure posveta in pregleda listin), kar ocenjuje kot primerno glede na zahtevnost postopka, po tar. št. 27/1 OT, v zvezi s tar. št. 18/1 OT, za sestavo in vložitev predloga za izvršbo z dne 27. 8. 2020 pa nagrado v višini 50 točk (50 odstotkov od 100 točk). Poleg tega je toženka stranki z interesom priznala še pavšalne potrebne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske storitve v višini 4 točke.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z opisano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. V njej nasprotuje odmerjenim nagradi in stroškom stranki z interesom ter v bistvenem zatrjuje, da s slednjo ni mogla vzpostaviti stika, da bi ji ta pojasnila njen pravni položaj glede izpraznitve nepremičnine. Zato je predlog za izvršbo pripravila in ga na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila sama. Dalje navaja, da je po pozivu toženke stranka z interesom predlog za izvršbo, s katerim je ni seznanila, le pripravila in ga vložila na sodišče. Posledično se pred sodiščem vodita dva postopka, sama pa se mora izjavljati, katerega od predlogov bo umaknila. Sodišču (smiselno) predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Ker je senat ocenil, da obravnavana zadeva v pravnem in dejanskem pogledu ni zapletena, je sodišče 15. 3. 2023 na podlagi določbe tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodnici posameznici.

**Glavna obravnava**

5. Sodišče je 16. 5. 2023 izvedlo narok za javno glavo obravnavo. Nanj je pristopila stranka z interesom. Toženka se glavne obravnave ni udeležila, sodišču pa je pred tem 3. 4. 2023 sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje v skladu z 279. a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Prav tako se, kljub temu, da je bila pravilno vabljena, glavne obravnave ni udeležila tožnica, sodišču pa tudi ni predložila opravičila za svoj izostanek.

**Dokazni postopek**

6. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine sodnega in upravnega spisa ter zaslišalo stranko z interesom. Sodišče ni zaslišalo tožnice, ker se ta naroka za glavno obravnavo neopravičeno ni udeležila, upravičeni razlogi za preložitev naroka pa niso bili podani (prvi odstavek 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je toženka stranki z interesom za izvajanje BPP, dodeljene tožnici kot upravičenki, priznala nagrado in potrebne izdatke v višini 62,40 EUR, skupaj z DDV 76,13 EUR, in sicer za uvodni posvet s tožnico, ki zajema tudi pregled listin, ter za sestavo in vložitev predloga za izvršbo z dne 27. 8. 2020. Tožnica odmerjenim nagradi in potrebnim izdatkom stranke z interesom ugovarja iz razloga, ker s stranko z interesom niti ni mogla vzpostaviti stika ter ker je morala tako predlog za izvršbo pripraviti in vložiti sama.

9. Pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je določba šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki določa, da je za pravno pomoč po ZBPP odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP.

10. Sodišče šteje, da tožnica z ugovorom, da s stranko z interesom niti ni mogla vzpostaviti stika, v bistvu ugovarja priznani nagradi stranki z interesom za uvodni posvet. V zvezi s tem je sodišče na glavni obravnavi zaslišalo stranko z interesom. Ta je (med drugim) prepričljivo izpovedala, da je poteklo skoraj tri mesece preden je odvetniška pisarna, v kateri dela, s tožnico vzpostavila stik, da se sama z njo ni nikoli sestala in da je razgovor z njo 8. 6. 2020 opravil odvetnik A. A., s katerim delata skupaj. Iz opisane izpovedbe, ki jo sodišče v celoti sprejema kot verodostojno, torej izhaja, da je namesto stranke z interesom kot njej substitut uvodni posvet s tožnico opravil odvetnik A. A. To pa pomeni, da je bil uvodni posvet opravljen in da je toženka zanj stranki z interesom upravičeno priznala tudi nagrado (tar. št. 39/1 (prva alineja) OT). Po določbah prvega odstavka 16. člena ZOdv namreč lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke. Tožbeni ugovor, da tožnica s stranko z interesom ni mogla vzpostaviti stika, se tako izkaže kot neutemeljen.

11. Po presoji sodišča pa je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da je tožnica sama pripravila in vložila predlog za izvršbo ter da stranka z interesom zato ni upravičena do nagrade za sestavo in vložitev predloga za izvršbo. Tožnica je namreč že sama v tožbi navedla, da je stranka z interesom predlog za izvršbo pripravila in ga tudi vložila na sodišče. To je v svoji izpovedbi potrdila tudi stranka z interesom. Ker torej niti ni sporno, da je stranka z interesom predlog za izvršbo pripravila in ga 27. 8. 2020 tudi vložila na sodišče, je toženka stranki z interesom tudi to nagrado upravičeno priznala (tar. št. 27/1 OT, v zvezi s tar. št. 18/1 OT).

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**K II. točki izreka**

13. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka tožnice temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, tožnica sama trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).