Jedro

Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv). Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. II. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1 na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožnikovo tožbo proti odločbi Disciplinskega sodišča prve stopnje za odvetnike št... . V izreku pod točko 2 je sodišče prve stopnje na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev stroškov. Disciplinsko sodišče prve stopnje za odvetnike je odločilo, da je tožnik odgovoren, da je večkrat ponovil disciplinske kršitve, za katere mu je bila izrečena denarna kazen, na podlagi njegovega obnašanja in ravnanja pa je utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica, zato mu je bil na podlagi 81. člena Statuta odvetniške zbornice in tretjega odstavka 61. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo petih let. Na podlagi 63. člena ZOdv mu je bila izrečena začasna prepoved opravljanja odvetniškega poklica do konca disciplinskega postopka, vendar največ tri mesece.

2. V utemeljitvi svoje odločitve je sodišče prve stopnje navedlo, da odločba Disciplinskega sodišča prve stopnje za odvetnike ni upravni akt, subsidiarni upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic pa tudi ni možen, saj odločba Disciplinskega sodišča prve stopnje še ni dokončna. Ker je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo, je tudi zavrnilo njegov zahtevek za povrnitev stroškov sodnega postopka.

3. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bilo poseženo v njegove temeljne pravice in svoboščine. Sodišče je tožbo zavrglo, ne da bi se opredelilo do tožbenih navedb. Razlogi izpodbijanega sklepa so nejasni in protislovni. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Predlaga tudi, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V upravnem sporu tožnik izpodbija odločitev Disciplinskega sodišča. V skladu z določbo prvega odstavka 65. člena ZOdv (veljavnem v času odločanja) je odločalo Disciplinsko sodišče v senatu, ki so ga sestavljali dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki.

6. Zoper odločitev disciplinskega sodišča je (bila) dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 65. člena ZOdv). V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku, če ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 65. člena ZOdv).

7. Navedena ureditev pomeni, da odločitev, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, sploh ni mogla (ne more) biti predmet spora (izpodbijanja) v upravnem sporu oziroma predmet (novega) sodnega varstva, saj je varstvo zagotovljeno že z navedenimi določbami in v okviru navedenega sodnega postopka.

8. Takšna ureditev pa tudi pomeni, da je izključen ne samo redni upravni spor, ampak tudi upravni spor kot varstvo ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj je ta predviden le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

9. V obravnavanem sporu torej ni izpolnjena procesna predpostavka iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri mora odločanje o sporu spadati v sodno pristojnost, sicer se tožba s sklepom zavrže. 10. Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, ker je tožbo zavrglo, vendar pa je odločitev pravilna iz razlogov, ki jih navaja pritožbeno sodišče v tem sklepu.

11. Ker je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo, je pravilno zavrnilo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov sodnega postopka, skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

14. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga tožnik podaja v pritožbi, je pristojno na prvi stopnji odločati sodišče prve stopnje.