Jedro

Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.

Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve.

Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa, zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu ugodi in se razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 14. 7. 2009. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka, ki se nanaša na dolžnikove stroške predloga, zavrne.

III. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zavrnilo (I. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka z razveljavitvijo klavzule pravnomočnosti (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo spremembo, tako da se ugodi predlogu za obnovo postopka ali pa razveljavi klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti, oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sklep o izvršbi z dne 14. 7. 2009 je bil vročen s fikcijo vročitve dolžniku, ki je v sklepu o izvršbi in posledično na ovojnici, v kateri je bil sklep poslan, naveden: AABBAB, D.O.O., Ž., L. Iz vročilnice, pripete k sklepu o izvršbi, je razvidno, da je bilo ob neuspelem poskusu vročitve 19. 7. 2009 na vratih puščeno obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, da naslovnik pisma ni dvignil in ker ni imel hišnega predalčnika, se je pismo vrnilo sodišču. Pisanje se je tako štelo za vročeno (čeprav ni bilo izročeno naslovniku), posledično pa je sodišče prve stopnje 12. 9. 2009 izdalo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa.

5. Fikcija vročitve ima lahko v primeru, da je uporabljena napačno, za posledico hudo kršitev pravic dolžnika, še posebej, ko gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki poleg izreka o dovolitvi izvršbe vsebuje tudi izrek, v katerem sodišče naloži dolžniku, da upniku plača terjatev, ta del sklepa o izvršbi pa s pravnomočnostjo in izvršljivosti pridobi lastnost izvršilnega naslova. Zato je treba pogoje za vzpostavitev fikcije vročitve razlagati ozko. Kot pravilno jo je mogoče sprejeti, če je opravljena po predpisanem postopku naslovniku, ki je naveden s pravim imenom in priimkom, na naslovu dejanskega prebivališča oziroma na delovnem mestu, kadar se vroča fizični osebi, oziroma ki je naveden s pravo firmo, na naslovu, vpisanem v registru, kadar se vroča pravni osebi. Niti najmanjšega dvoma torej ne sme biti o tem, da je bila vročitev opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.

6. V konkretnem primeru je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine dolžnika pravilno označil s firmo AAAAAA, d.o.o., Ž., L., je pa sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi storilo napako, ko je dolžnika namesto „AAAAAA“ označilo „AABBAB“. Tako kot je bil dolžnik naveden v sklepu o izvršbi, je naveden tudi na ovojnici, v kateri je bil sklep vročen.

7. Takšne vročitve s fikcijo ni mogoče sprejeti kot pravilne in je nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da ni dvoma, da je bilo obvestilo o prispelem pismu, puščeno na vratih na naslovu Ž., L., namenjeno dolžniku AAAAAA, d.o.o. Res so pri navedbi firme napačno navedene le tri črke, vendar pa to povzroči spremembo dela firme, ki vpliva na ugotovitev identitete stranke in s tem na pravilnost opravljene vročitve. To se je izkazalo tudi pri poskusu oprave izvršilnega dejanja 23. 12. 2009, ko je izvršitelj v poročilu (list. št. 16 spisa) navedel, da je dolžnik na naslovu neznan in da na poslovno- stanovanjskem objektu ni označb podjetja, pri čemer je dolžnika označil enako, kot je naveden v sklepu o izvršbi.

8. Odločitev je tudi neutemeljeno oprta na razlog, da dolžnik ni izkazal, da je v času vročanja na njegovem naslovu obstajala tudi družba AAAAAA. I., d.o.o. Sodišče prve stopnje pravilnost vročanja ugotavlja na podlagi podatkov iz vročilnice po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi nepravilnosti po uradni dolžnosti tudi razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa (drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), zato izvedba dokazov po uradni dolžnosti ni izključena. Glede na očitno napako, ki jo je storilo pri navedbi dolžnika v sklepu o izvršbi in posledično na ovojnici, se višje sodišče pridružuje pritožbenemu stališču, da bi se o resničnosti dolžnikovih trditev o obstoju dveh družb s sestavino firme „AAAAAA“ na istem naslovu, kar še povečuje dvom o pravilnosti vročitve, lahko prepričalo z vpogledom v podatke AJPES.

9. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev in podatkov v spisu napravilo napačen zaključek o pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi dolžniku, je višje sodišče pritožbi zoper I. točko izreka ugodilo in v tem delu sklep spremenilo tako, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 14. 7. 2009 razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Kljub dolžnikovemu uspehu višje sodišče ni poseglo v odločitev sodišča prve stopnje o njegovih stroških predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ni sodna odločba, s katero bi sodišče odločilo o pravicah oziroma obveznostih strank v postopku in tudi v primeru uspeha stranke s predlogom za razveljavitev potrdila ni vedno utemeljeno plačila stroškov predloga naložiti v breme nasprotne stranke. V konkretnem primeru do nepravilnega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni prišlo iz razlogov na upnikovi strani, temveč zaradi napake sodišča, tako da je pri odločanju o stroških predloga treba upoštevati določbo prvega odstavka 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da gre za naključje, ki se je pripetilo dolžniku. Iz enakih razlogov je višje sodišče sklenilo, da dolžnik sam krije tudi stroške tega pritožbenega postopka.