Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek III P 20/2014, v katerem tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin, ki so bile v denacionalizacijskem postopku vrnjene njegovim prednikom, za obdobje od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do vrnitve nacionaliziranega premoženja.

2. Tožnik je v vlogi z dne 8. 7. 2020 podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojnosti sodišče. V predlogu pojasnjuje, da je tožbo vložil že 27. 11. 2013, da je nato sodišče s sklepom z dne 24. 2. 2015 najprej postavilo izvedenko kmetijske stroke Helenco Kapun. Slednja je 14. 9. 2015 sodišču posredovala izvedensko mnenje, ki je vsebovalo natančne izračune, preglednice, fotografije in pojasnila. Kljub temu je sodišče postavilo novo izvedenko, Mileno Černe Cizerl, ki je 4. 5. 2016 sodišču posredovala izvedensko mnenje, ki je ravno tako vsebovalo izračune, preglednice, opise nepremičnin in pojasnila. Sodišče je nato obe izvedenki pozvalo, da dopolnita izvedensko mnenje tako, da se opredelita tudi do mnenja druga od druge. Kljub temu, da se obrazložena ocena donosa obeh izvedenk ni bistveno razlikovala (le za 3%), da sta bili mnenji natančno obrazloženi, izdelani v skladu s pravili znanosti in stroke ter da je tožnik izrecno izjavil, da v izogib nadaljnjemu zavlačevanju postopka sprejema nižje ocenjeni znesek, je sodišče v postopek 16. 11. 2017 pritegnilo še tretjo izvedenko, ki pa mnenja ni pravočasno dopolnila in jo je sodišče nato s sklepom z dne 19. 11. 2018 razrešilo, ter 29. 3. 2019 imenovalo še četrtega izvedenca. Temu je sodišče naložilo, da ponovno izdela izvedensko mnenje, saj prvo izdelano mnenje ni bilo v skladu s pravili znanosti in stroke. Na naroku 17. 9. 2019 je nato izvedenec navedel, da bi bilo morebiti bolje, če bi dopolnitev mnenja ali novo mnenje izdelal nov izvedenec, saj mnenja ne more izdelati v skladu s pravili stroke. Sodišče je zato tožeči stranki naložilo, da založi predujem za novega izvedenca in 8. 1. 2020 v postopek pritegnilo novega, petega, izvedenca, ki pa do vložitve predloga za prenos pristojnosti izvedenskega mnenja še ni izdelal. Tožnik povzema, da se v obravnavani zadevi od 24. 2. 2015, ko je bil postavljen prvi izvedenec, ni dogajalo nič drugega, kot da se je brez potrebe postavljalo vedno nove in nove izvedence, čeprav sta že prvi dve izvedenki izdelali izvedensko mnenje v skladu s pravili znanosti in stroke, odgovorili na vsa vprašanja strank in mnenje tudi uskladili. Tožnik nadalje izpostavlja, da ne gre za zapleteno zadevo v pravnem in dejanskem pogledu in zaključuje, da je glede na opisano več kot očitno, da so izpolnjeni pogoji iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Očitno je namreč, da sodišče ni poskrbelo, da bi se postopek izvedel in končal v razumnem roku, saj ni poskrbelo, da bi se izvedenska mnenja pravočasno izdelala, v postopek pa je neutemeljeno imenovalo vedno nove in nove izvedence. Tožnik je zato prepričan, da bo na drugem stvarno pristojnem sodišču zadeva zagotovo prej rešena, pri čemer izrecno predlaga, da se pristojnost prenese na Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Sem torej spada tako presoja stroškovne učinkovitosti v smislu ocene ekonomičnosti izvedbe sodnega postopka glede na dejanske okoliščine konkretne zadeve kot tudi presoja objektivnega videza sodne (ne)pristranskosti.

5. Pogoji za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodišča in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje oziroma neracionalno vodenje postopka. V tovrstnih primerih lahko prizadeta stranka uveljavlja domnevne kršitve z uporabo za to predvidenih rednih ali izrednih pravnih sredstev ter zahteva izvedbo ukrepov, predvidenih v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.1

6. Predstavljeni razlogi tako ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Glej npr. sklepe VSRS I R 154/2020 z dne 18. 11. 2010, I R 138/2019 z dne 24. 10. 2019, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018 in I R 78/2013 z dne 4. 7. 2013.