Jedro

Citiranje zakonskih določb v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe ob drugačnem zatrjevanju zahteve za sodno varstvo ne zadosti zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Slovenske Konjice je pravni osebi H. d. o. o. in odgovorni osebi T. P. izdala odločbo o prekršku, št. 5550065928748, 5550065928829 z dne 18. 7. 2012, zaradi prekrška po petem odstavku 37. člena Zakona o cestah (ZCes-1). Pravni osebi je bila izrečena globa 1.000,00 EUR in odgovorni osebi 300,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku sta pravna oseba in odgovorna oseba vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sodbo ZSV 107/2012 zavrnilo kot neutemeljeno. Storilcema je naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi zaradi bistvene kršitve določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in zadevo vrne v novo odločanje. Vrhovna državna tožilka navaja, da sta pravna in odgovorna oseba vložili zahtevo za sodno varstvo, v kateri sta ponovili razloge zoper odločbo o prekršku, da nista odgovorni za prekršek voznika, saj T. P. ni odgovorna oseba, pravna oseba pa ni opustila dolžnega nadzorstva nad voznikom, ki ni upošteval določb internih predpisov in pogodbe o zaposlitvi. Pravna oseba je zoper voznika uvedla disciplinski postopek zaradi kršitve delovnih obveznosti in zatrjuje, da ni opustila dolžnega nadzorstva in je poskrbela za ustrezno izobraževanje voznika ter da zaradi voznikove kršitve pogodbe o zaposlitvi in internih predpisov obstajajo ekskulpacijski razlogi za pravno osebo. Sodba sodišča, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, nima odgovora na zgoraj navedena relevantna zatrjevanja pravne in odgovorne osebe, da je voznik s storitvijo očitanega mu prekrška kršil interne predpise in pogodbo o zaposlitvi ter do navedbe, da T. P. ni odgovorna oseba.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcema. Odgovor je podala družba H. d. o. o., ki navaja, da se z zahtevo za varstvo zakonitosti v celoti strinja.

B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba sodišča, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, nima odgovora na relevantna zatrjevanja pravne in odgovorne osebe, da je voznik s storitvijo očitanega mu prekrška kršil interne predpise in pogodbo o zaposlitvi ter do navedbe, da T. P. ni odgovorna oseba. Citiranje zakonskih določb v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe ob drugačnem zatrjevanju zahteve za sodno varstvo, ne zadosti zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe.

5. Vrhovna državna tožilka pravilno opozarja na pomanjkljivo obrazložitev sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ki je obrazložitev odgovornosti pravne in odgovorne osebe oprlo zgolj na zakonsko dikcijo in s tem uveljavlja kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Sodišče prve stopnje namreč ni z ničemer obrazložilo v zahtevi za sodno varstvo podanih relevantnih ugovorov tako za ekskulpacijo pravne osebe, kakor se ni opredelilo do navedb, da T. P. ni odgovorna oseba. Sodba okrajnega sodišča namreč vsebuje zgolj opis dejanskega stanja in navajanje zakonskih določb. Očitek vrhovne državne tožilke glede neobrazloženosti sodbe je tako utemeljen, zato je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).