Jedro

Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.

Izrek

I. Pritožbi stečajne upraviteljice za stečaj zapuščine brez dedičev po pokojnem F. K. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah II. in III. izreka razveljavi, v točki IV. izreka pa spremeni tako, da v tem delu glasi: ″Zapuščina, navedena v točki I. izreka sklepa se prenese v stečajno maso v postopek stečaja zapuščine po pokojnem F. K., ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. St 480/2020.″

II. Pritožba M. C. se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom: - ugotovilo, da premoženje zapustnika obsega celotno nepremičnino katastrska občina 1077 C. stavba X, del stavbe Y v vrednosti 19.763,00 EUR in neizplačane pokojninske prejemke v skupnem znesku 587,71 EUR (točka I. izreka), - da se premoženje zapustnika, ki obsega 29/100 nepremičnine katastrska občina 1077 C. stavba X, del stavbe Y in neizplačanih pokojninskih prejemkov, izroči M. C., matična številka ..., T. ... (točka II. izreka), - da se po pravnomočnosti tega sklepa pri zapustniku do celote lastni nepremičnini katastrska občina 1077 C. stavba X, del stavbe Y vpiše lastninska pravica v korist M. C. do 29/100 nepremičnine in je M. C. upravičena razpolagati z 29/100 neizplačanih pokojninskih prejemkov (točka III. izreka), - da zapuščina zapustnika, ki obsega 71/100 nepremičnine katastrska občina 1077 C. stavba X, del stavbe Y in neizplačanih pokojninskih prejemkov, se prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev po pokojnem F. K., ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. St 480/2020 (točka IV. izreka).

2. Stečajna upraviteljica M. R. za stečaj zapuščine brez dedičev po pokojnem zapustniku F. K. (v nadaljevanju: stečajna upraviteljica) in M. C. sta s pritožbama izpodbijali odločitve sodišča prve stopnje pod točkami II, III in IV izreka sklepa sodišča prve stopnje.

3. Stečajna upraviteljica je v pritožbi uveljavljala vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) in predlagala ugoditev pritožbi tako, da se sklep sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka razveljavi, v točki IV izreka pa spremeni tako, da v tem odstavku glasi: ″Zapuščina, navedena v prvem odstavku izreka sklepa se prenese v stečajno maso v postopek stečaja zapuščine po pokojnem F. K., ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. St 480/2020″. Podrejeno pa je predlagala razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev v odločanje sodišču prve stopnje. Navajala je, da kot stečajna upraviteljica varuje interese vseh zapustnikovih upnikov, zato je upravičena izpodbijati sklep zapuščinskega sodišča o prenosu zapuščine v stečajno maso, če ta prenos nasprotuje pravicam ostalih upnikov. Ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, katero premoženje je imel zapustnik ob smrti in o njegovi vrednosti, odločitev v točki I izreka. Tudi ni sporno, da je upnik podal predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev, ki je pri Okrožnem sodišču v Celju vpisan pod opr. št. St 480/2020. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom St 480/2020 z dne 1. 6. 2020 začelo postopek stečaja zapuščine po zapustniku. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna. Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost te določbe in zavzelo stališče, da je ustavno dopustno omejiti dedovanje po osebi, ki je prejemala socialno pomoč in ob smrti zaradi pomoči imela premoženje, ki bi ga sicer dobili dediči, da se državi vrnejo sredstva pomoči in se ne siromašijo skladi za ugotavljanje pomoči drugim potrebnim. Po mnenju teorije je ratio legis omejitve dedovanja po 128. členu ZD v tem, da se premoženje, ki je nastalo ali se ohranilo zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa da ga dobijo dediči (prof. dr. Karl Zupančič, Dedno pravo, Založba Uradni list, 2009, stran 58). Pri omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč, gre torej za razmerje med državo, ki je zapustniku pomoč dajala in dediči, ki zapustnikovo premoženje sicer pridobijo brez ekvivalenta. V primeru stečaja zapuščine brez dedičev pa ni dedičev, ki bi neodplačno prejeli zapuščino, pač pa je država, oziroma občina v enakopravnem razmerju z drugimi upniki prejemnika pomoči, ki so prav tako prispevali k nastanku ali ohranitvi njegovega premoženja, saj bi bilo s poravnavo obveznosti zapustnikovo premoženje manjše. 128. člen ZD ureja omejitev dedovanja ali prehoda zapustnikovega premoženja na dediče. Ne določa, da premoženje prejemnika socialne pomoči že zaradi dejstva prejete pomoči postane po njegovi smrti last R. S. (oziroma občine, če je pomoč nudila občina), kar bi bilo brez prejemnikove volje sporno. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije, oziroma občine, po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev.

4. M. C. (v nadaljevanju M.) pa je v svoji pritožbi uveljavljala pritožbena razloga zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) in predlagala ugoditev pritožbi tako, da se spremeni sklep v izpodbijanih delih tako, da se v točki II. izreka ugotovi, da delež zapustnikovega premoženja, ki se izroči M. znaša 42/100 in se delež 29/100 nadomesti s pravilnim deležem 42/100, da se v točki III. izreka pri zapustnikovi nepremičnini vpiše lastninska pravica v korist M. do 42/100 in da je M. upravičen razpolagati z 42/100 neizplačanih pokojninskih prejemkov zapustnika ter da se v točki IV. izreka ugotovi, da delež premoženja zapustnika, ki se prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, znaša 58/100, izrek pa v tem delu spremeni tako, da delež 71/100 nadomesti s pravilnim delež 58/100. O utemeljenosti pritožbe stečajne upraviteljice

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožba ne konkretizira pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo tistih bistvenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD), zato ta pritožbeni razlog ni utemeljen.

7. Pritožbeno sodišče pa sicer pritrjuje materialnopravnemu stališču pritožbe, s tem se pridružuje stališču (doslej) večinske sodne prakse višjih sodišč (sklepi VSL I Cp 2512/2017 in I Cp 2047/18 ter sklep VSM I Cp 948/17), da v primeru stečaja zapuščine brez dedičev o omejitvi dedovanja po 128. členu ZD ne odloča zapuščinsko sodišče, temveč odloča stečajno sodišče v stečajnem postopku stečaja zapuščine brez dedičev.

8. Iz podatkov v spisu izhaja: - da se po zapustniku F. K. nihče ni priglasil kot dedič, - da je zapustnik ob smrti imel premoženje v obsegu nepremičnine v vrednosti 19.763,00 EUR in neizplačanega pokojninskega prejemka v znesku 587,71 EUR, - da je M. priglasila terjatev iz naslova doplačila domske oskrbe za zapustnika v znesku 7.827,87 EUR in pogrebnih stroškov v znesku 774,52 EUR, - da je upnik E. C. na podlagi oklica, ki ga je zapuščinsko sodišče objavilo vsem upnikom, vložil predlog za prenos zapuščine brez dedičev v stečajno maso in hkrati vložil predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev, - da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom St 480/2020 z dne 1. 6. 2020 začelo postopek stečaja zapuščine brez dedičev po zapustniku.

9. Sodišče prve stopnje je torej postopalo v skladu z 219. členom v zvezi s 142.a členom ZD, ko je objavilo oklic upnikom, ki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine, ki je tudi bil predlagan. Stečaj zapuščine se izvede na podlagi določb členov 414 do 418 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, novela ZD-C, je pričela veljati 22. 10. 2016 in je posegla v določbe ZFPPIPP, v obravnavani zadevi je bil začet stečaj zapuščine po uveljavitvi te spremembe, zato je potrebno upoštevati določbe ZD-C in spremenjene določbe ZFPPIPP.

10. Namen postopka stečaja je zagotoviti enakomerno poplačilo navadnih terjatev v razmerju do insolventnega zapustnika in je enak namenu stečajnega postopka nad pravno osebo, zato se smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo (416. člen ZFPPIPP). Ker je upnik predlagal stečaj zapuščine brez dedičev, se šteje, da je zapustnik insolventen (417.c člen ZFPPIPP), zapuščina je zato del stečajne mase, vanjo spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti (tretji odstavek 418. člena ZFPPIPP) in velja fikcija, da je ta posledica nastala že z uvedbo dedovanja, torej z zapustnikovo smrtjo (123. člen ZD, prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP).

11. Cilj omejitve dedovanja je preprečiti neopravičeno obogatitev dedičev na račun skupnosti, oziroma družbe, ki je zapustniku pomagala (US RS U-I-330/97, U-I-223/2008). Do omejitve dedovanja pa ne pride, če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, ali če se dajalec pomoči odpove pravici do povračila (129. člen ZD), omejitev dedovanja pa izvede zapuščinsko sodišče s sklepom o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). S sklepom o dedovanju pa so razglašeni dediči (prvi odstavek 214. člena ZD). Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.

12. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi stečajne upraviteljice ugodilo in odločitve v točkah II in III razveljavilo, odločitev v točki IV pa spremenilo tako, da se celotno premoženje zapustnika, ugotovljeno v točki I izreka sklepa sodišča prve stopnje, prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev po pokojnem F. K., ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. St 480/2020 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP in v zvezi s 163. členom ZD).

O utemeljenosti pritožbe M. 13. Glede na zgoraj povzete pritožbene trditve M. sicer utemeljeno očita zmotno uporabo določbe 128. člena ZD, vendar je neutemeljena iz razlogov, kot izhajajo iz obrazložitve zgoraj o utemeljenosti pritožbe stečajne upraviteljice.

14. S prenosom vsega zapustnikovega premoženja v stečaj zapuščine brez dedičev M. kot dajalka pomoči pri plačevanju domske oskrbe za zapustnika ni izgubila terjatve iz 128. člena ZD, ampak bo o njej odločeno v stečajnem postopku tako o njeni kvaliteti kot o njeni višini.

15. Sicer pa je glede na vse zgoraj obrazloženo materialnopravno stališče pritožnice M. neutemeljeno, zato njeni pritožbi pritožbeno sodišče ni ugodilo.