Jedro

Ker je hčerka polnoletna in toženka ni navajala, da jo preživlja, je sodišče ni moglo upoštevati pri številu družinskih članov pri izračunavanju povprečnega mesečnega dohodka za zadnje tri mesece.

Kredita ni mogoče upoštevati pri izračunu povprečnega dohodka.

Prepozno plačana sodna taksa se obravnava enako kot njeno neplačilo. Gre za prekluzivni zakoniti rok, kasnejše plačilo ne povzroči fikcije pravočasnosti plačila.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 2. 2022 zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, vloženo 24. 11. 2021. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe Zakona o sodnih taksah. Sodna taksa v tej pritožbi ne bo znašala 165,00 EUR, saj gre za odločanje o najemni pravici oziroma o ključni premoženjski pravici do cenovno dostopne uporabe stanovanja v katerem živi. Vrednost spornega predmeta bi moralo sodišče v takem primeru ugotoviti glede na premoženjsko korist, ki jo ima toženka za uporabo stanovanja glede na tržno najemnino in to za daljše časovno obdobje. Dejanska premoženjska vrednost je za tožnico bistveno višja. Tožnica je prisiljena plačevati stroške stanovanja in stroške bivanja za svojo hčerko. Ne prejema nobenih drugih dohodkov. Svojo pokojnino pa ima obremenjeno še s plačevanjem kredita. Neživljenjsko je, da bi morala dati v najem kmetijska zemljišča, katerih lastnica je in tako priskrbeti denar za plačilo sodne takse. Gre za strma in neuporabna zemljišča. 3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 11. 2022 štelo za umaknjeno pritožbo tožene stranke z dne 4. 5. 2022 zoper sklep z dne 8. 4. 2022. 4. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Sodišče obrazlaga sklep, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo. Plačala jo je 28. 9. 2022, rok pa je bil 25. 5. 2022. Toženka je plačala takso, ki jo je že upoštevalo izvršilno sodišče. V resnici pa bi moralo sodišče upoštevati, da je toženka fizična oseba, starejša, ki se prvič sooča s sodnim postopkom. Očitno ni razumela obvestil o vročitvi tožbe in da ji sodišče ni oprostilo sodne takse. Ne razume, da je morala plačati sodno takso v istem znesku večkrat. Sodišče bi moralo upoštevati posebne okoliščine pritožnice, podobno kot je Ustavno sodišče upoštevalo pri zastaranju odškodninskih zahtevkov izbrisanih oseb, kjer poenostavljeno povedano zastaralni roki zanje niso tekli, kljub različnim zakonskim določilom. Ker pa za predmetni sklep Zakon o sodnih taksah ne predvideva plačila sodne takse. Sodišče je takso odmerilo na podlagi tarifne številke 30010 ZST, kar so sodne takse za posebne pritožbe, ki niso posebej taksirane. Zakon predvideva takso za postopek, kjer višje sodišče odloča o posebnih pritožbah. To so tiste, ki jih zakon posebej dopušča ločeno od odločitve o meritorni stvari. To ureja 363. člen ZPP. Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. V konkretnem primeru ne gre za pritožbo zoper sklep o vprašanjih procesnega vodstva temveč za pritožbo zoper sklep, s katerimi je sodišče v zadevi meritorno odločilo oziroma o zaključku sodnega postopka, zato ne gre za posebno pritožbo po tej tarifni številki. Taksa je zmotno odmerjena in je treba sklep razveljaviti.

5. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke in predlaga zavrnitev. Toženko zastopa odvetniška družba, ki je zanjo vložila pritožbo in jo tudi zastopa v izvršilnem postopku. Za odvetnika se pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Dobro ve, da je posledica neplačila sodne takse, da je pritožba umaknjena, kar je bilo preizkušeno tudi pred Ustavnim sodiščem. Takse so bile pravilno odmerjene. Stranka ne navede, po kateri tarifni številki meni, da je treba takso odmeriti.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi proti sklepu z dne 17. 2. 2022:**

7. Pritožba ne graja ugotovitev prve stopnje o tem, kolikšna je pokojnina toženke, da ima kmetijsko zemljišče in avto Renault Megane, letnik 2010. Meni pa, da je sodišče upoštevalo takso v višini 165,00 EUR, kar je taksa po napačni vrednosti spornega predmeta. Sodišče bi moralo upoštevati tržno najemnino, daljše obdobje za ugotavljanje razlike v ceni in po tem odmeriti premoženjsko vrednost spora, po tem bi bila taksa višja in je toženka ne bi zmogla.

8. Tožeča stranka je označila vrednost spornega predmeta, skupaj na 1.947,20 EUR. Pri tem je upoštevala odpoved najemne pogodbe, izpraznitev in izročitev stanovanja ter zapadle najemnine 778,88 EUR. Po 7. členu Zakona o sodnih taksah se odmeri sodna taksa glede na vrednost spornega predmeta. Če je več zahtevkov, se odmeri po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (41. člen ZPP). Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, se vzame kot vrednost spornega predmeta enoletna najemnina, razen če gre za najemno ali za kupno razmerje, sklenjeno za krajši čas (42. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta, ki ga je označila tožeča stranka (list. št. 1) in po tarifni številki 1111 znaša taksa 165,00 EUR. Nato je primerjalo pokojnino tožeče stranke, ki je znašala 981,10 EUR. Pravilno je ugotovilo, da je taksni zavezanec upravičen do taksne oprostitve, če njegov dohodek ne presega 804,36 EUR po 11. členu ZST-1. Pri tem ni upoštevalo drugih prihodkov toženke, kar sedaj omenja pritožba, to je kmetijska zemljišča in avtomobil. Ker je hčerka polnoletna in toženka ni navajala, da jo preživlja, je sodišče ni moglo upoštevati pri številu družinskih članov, pri izračunavanju povprečnega mesečnega dohodka za zadnje tri mesece.

9. Tako preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo premoženjsko stanje in dohodke toženke in ugotovilo, da ne more ugoditi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

10. Zmotno pa meni pritožba, da bi sodišče pri izračunu vrednosti spornega predmeta in s tem sodnih taks moralo upoštevati tržno najemnino oziroma daljše obdobje za izračun, kot ga določa Zakon o pravdnem postopku. Pritožba še navaja, da toženka ima kredit, vendar o tem ne predloži dokazov in tudi kredita ni mogoče upoštevati pri izračunu povprečnega dohodka za zadnje tri mesece.

**O pritožbi zoper sklep z dne 21. 11. 2022:**

11. Sodišče prve stopnje je pritožbo tožene stranke z dne 5. 4. 2022 štelo za umaknjeno. Tožena stranka je vložila pritožbo proti zamudni sodbi in predlagala tudi razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse. Sodišče je poslalo plačilni nalog z dne 9. 5. 2022, kar je prejela 10. 5. 2022. 15 dnevni rok za plačilo sodne takse je potekel 25. 5. 2022. 12. Dne 22. 9. 2022 je tožena stranka vložila vlogo, v kateri je navedla, da naj sodišče ponovno preveri evidence prometa, saj je bila taksa plačana. Sodišče je ponovno opravilo poizvedbe v elektronskem pregledu prometa, iz katerega izhaja, da je bila taksa plačana šele 13. 9. 2022 v višini 33,00 EUR. Res je toženka del sodne takse, ki bi jo morala plačati v izvršilni zadevi I 1839/2021 plačala na napačni sklic, to je predmetna opravilna zadeva IV P 1758/2020. Izvršilno sodišče je to takso upoštevalo v izvršilnem postopku. Vendar tudi če upoštevamo, da bi bila sodna taksa plačana v tej zadevi, je plačana prepozno. Prepozno plačana sodna taksa se obravnava enako kot njeno neplačilo. Rok je pričel teči 11. 5. 2022 in je potekel 25. 5. 2022. Gre za prekluzivni zakoniti rok (prvi odstavek 34. člena ZST-1) in kasnejše plačilo ne povzroči fikcije pravočasnosti plačila. Neplačilo pa ima za posledico fikcijo, da je pritožba umaknjena na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP1. Zato je sodišče prve stopnje moralo šteti po določbi 105.a člena ZPP, da je pritožba umaknjena. Da je taka ureditev skladna z Ustavo, je preizkušalo Ustavno sodišče2. Nadalje pritožba trdi, da je sodišče do pritožnice prestrogo, ker je starejša oseba in ni prava vešča. Pri tem spregleda, da ima tožena stranka odvetnika in da je ta dolžan paziti, ali je taksa plačana in za katero zadevo je taksa plačana. Iz spisa namreč izhaja, da je tudi zmotno in prepozno plačilo sodne takse opravil odvetnik (list. št. 76).

13. Pritožnica zmotno ponavlja, da sodna taksa za pritožbo ni bila pravilno odmerjena oziroma da ni bila odmerjena po pravi tarifni številki, to je tarifni številki 30010 ZST. Pritožba sicer ne trdi, da takse sploh ni in da je do odmere prišlo materialnopravno zmotno; vendar je pritožbeno sodišče preizkušalo, ali je bila pravilno uporabljena tarifna številka 30010, ko gre za postopke v posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Pritožba z dne 4. 5. 2022 je bila pritožba zoper sklep z dne 8. 4. 2021, ko je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na zamudni sodbi zavrnilo in pritožbo zoper zamudno sodbo zavrglo. Gre torej za posebni primer, ki ni urejen posebej. Pritožba je urejena posebej v tar. št. 1121 in 1122, ko gre za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tar. št. 30010 in pravilno odmerilo sodno takso.

14. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar je v tem primeru ZPP in Zakon o sodnih taksah, je bilo treba obe pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi oba sklepa (365. člen ZPP).

1 Primerjaj ustaljeno sodno prakso: I Cpg 718/2012, IV Cp 1721/2013, I Cp 3539/2012, II Cp 1071/2013 in podobno. 2 Primerjaj odločbe U-I-223/18, U-I-77/12, Up 376/12 in naslednje.