Jedro

Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve zoper solidarnega poroka je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, s katero je bilo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki v plačilo tožeči stranki znesek 5.123,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov v znesku 953,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožena stranka ni kršila pogodbe v razmerju do tožeče stranke ali do družbe V. d.o.o. ter tako ni storila ničesar protipravnega in ni v odškodninski zavezi do tožeče stranke. V kolikor je kršila pogodbo npr. družba V. d.o.o. v razmerju do tožeče stranke, za to pogodbeno kršitev tožena stranka ni odškodninsko odgovorna tožeči stranki, saj se je poroštvo tožene stranke nanašalo zgolj na izpolnitev zaveze iz naslova poroštva, vezanega na pogodbo o finančnem leasingu. Tožeča stranka bi tako morala trditi, da je pogodba o leasingu med njo in družbo V. d.o.o. še vedno v veljavi in le tako bi morala pozvati toženo stranko na plačilo obveznosti iz naslova poroštvene izjave. Pravni položaj tu pa je drugačen, saj je tožeča stranka odstopila od pogodbe o finančnem leasingu, v primeru odstopa od pogodbe pa se vzpostavi prvotno stanje, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi, ki je kasneje odpadla. Torej ima leasingodajalec, ki odstopi od leasing pogodbe, zahtevek le do leasingojemalca, ne pa tudi do poroka leasingojemalca. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že po samem temelju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res je, da pride pri razvezi pogodbe v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe, torej na podlagi, ki je pozneje odpadla. Vendar v tu obravnavani pravdi ne gre za tako pravno razmerje, torej za primer razveze pogodbe in v posledici te razveze za kondikcijski zahtevek. Materialnopravni temelj obravnavanega razmerja je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem V. d.o.o. z dne 24. 2. 2009, katere sestavni del so Splošni pogoji SPFLPO VIII/2007 (vse priloga A9, v nadaljevanju: Pogodba o leasingu priloga A9) in v kateri kot solidarni porok na strani leasingojemalca nastopa toženec. S Pogodbo o leasingu priloga A9 je bil dogovorjen leasing z načrtom obročnega odplačevanja. Dogovorjeno pa je tudi bilo, da v primeru, če leasingojemalec obrokov ne plačuje po načrtu, leasingodajalec lahko od pogodbe odstopi in v tem primeru od leasingojemalca zahteva povračilo škode tako, da mu ta plača vse obroke, ki bi jih moral plačati v primeru izpolnitve pogodbe, zmanjšano za prejeto kupnino od prodanega vozila, ki je bil predmet leasinga, in za obresti, ki bi tekle od dneva učinkovanja odstopa od pogodbe do dneva zapadlosti obveznosti po pogodbi, pri čemer ima leasingodajalec pravico uporabiti vsa zavarovanja po pogodbi (glej točko 5.3., 5.5. in 5.6. Splošnih pogojev Pogodbe o leasingu priloga A9). Takšno pogodbeno določilo dejansko ne pomeni odstop od celotne pogodbe o leasingu, ampak le od prvotne pogodbe o odplačilu predmeta leasinga po načrtu odplačevanja, nadalje pa se upošteva pogodbeni dogovor za primer kršitve leasing pogodbe z zamudo ali z neplačilom obrokov leasinga po načrtu odplačevanja. To torej pomeni, da vtoževana terjatev v tej pravdi ni restitucijski zahtevek zaradi razveze pogodbe, ko mora vsaka stranka vrniti tisto, kar je po pogodbi prejela, ampak je predmet zahtevka s to isto pogodbo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu. Povedano drugače, materialnopravna podlaga vtoževane terjatve tu je Pogodba o leasingu priloga A9. Ker je k tej pogodbi, kar je med strankama nesporno, toženec pristopil kot solidarni porok (porok in plačnik) na strani leasingojemalca, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, materialnopravno pravilna.

5. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).