Jedro

Podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnico na prvi stopnji, je bil s kršitvijo, ki naj bi jo tožnica storila 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnico. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je podpolkovnik A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske, 4. 11. 2014 in da ga je 11. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnico (B 8). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na sedmi odstavek 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba izvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnico kot storilko. Ker je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani podpolkovnika A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 4. 11. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 25. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe odločilo, da se odločbi tožene stranke z dne 25. 3. 2015 in 14. 4. 2015 o disciplinski odgovornosti tožnice razveljavita. V drugem odstavku I. točke navedene sodbe, ki ni pod pritožbo, je v presežku zahtevek tožnice zavrnilo. V II/I. točki izpodbijanega sklepa, ki ni pod pritožbo, je zaradi umika tožbe z zahtevkom, ki se je glasil, da je dolžna tožena stranka tožnici povrniti izrečeno ter plačano denarno kazen v višini 237,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila do dneva vrnitve tožene stranke, postopek ustavilo. V II/II. točki izreka, ki prav tako ni pod pritožbo, je zavrglo tožničino tožbo z zahtevkom za povrnitev stroškov vodenja disciplinskega postopka na prvi stopnji od 25. 3. 2015 dalje do plačila in stroškov vodenja disciplinskega postopka na drugi stopnji od 14. 4. 2015 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II/III. točki izreka sklepa je naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožnici stroške postopka v višini 597,90 EUR v 8 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo. Za začetek teka zastaralnega roka je pomemben trenutek, ko je za kršitev in storilca izvedel tisti, ki je po zakonu upravičen odločati o disciplinskem postopku (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 355/2007 z dne 26. 2. 2008). Na to se je tožena stranka sklicevala že v odgovoru na tožbo, vendar njenega ugovora sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Po sedmem odstavku 57. člena Zakona o obrambi o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave na prvi stopnji odloča načelnik generalštaba oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote, ki ga za vodenje disciplinskega postopka pooblasti načelnik. Prvi odstavek 70. člena Zakona o službi v Slovenski vojski določa, da lahko načelnik generalštaba za vodenje disciplinskega postopka in odločanje na prvi stopnji poleg poveljnikov, določenih v Zakonu o obrambi, pooblasti tudi enega ali več častnikov s činom majorja ali višjim oziroma vojaških uslužbencev XII. ali višjega razreda. Tudi po pravilih službe Slovenske vojske se disciplinski postopek zoper pripadnike stalne sestave Slovenske vojske uvede s pisnim sklepom, ki ga izda načelnik generalštaba SV oziroma oseba, ki jo pooblasti v skladu s temi pravili službe. Ker je podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnico, prejel pooblastilo za vodenje tega postopka od načelnika generalštaba Slovenske vojske (pooblastilo z dne 11. 11. 2014), je šele takrat postal pristojna oseba za odločanje v postopku in ne že prej, ko je prejel pobudo za uvedbo disciplinskega postopka (opr. št. Pdp 978/2010, VIII Ips 355/2007). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo podaja odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega dela sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) in v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (tožena stranka bistvenih kršitev določb postopka v pritožbi ne uveljavlja), ni storilo, vendar pa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

6. Sodišče prve stopnje je ugodilo delu tožbenega zahtevka tožnice, v katerem je predlagala razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke z dne 25. 3. 2015 in 14. 4. 2015, ker je ugotovilo, da je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka po desetem odstavku 57. člena Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/1994 in nasl. – ZObr). Ta določa, da vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca, pri čemer se všteva tudi čas iz devetega odstavka 57. člena ZObr (ki določa zastaranje začetka disciplinskega postopka). Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Prvi del desetega odstavka 57. člena ZObr torej opredeljuje subjektivni rok za zastaranje vodenja disciplinskega postopka, medtem ko je v drugem delu citirane določbe opredeljen objektivni rok za zastaranje vodenja tega postopka.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je začel teči zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka 28. 9. 2014, ko je podpolkovnik A.A. (ki je na prvi stopnji tudi vodil disciplinski postopek zoper tožnico in izdal odločbo z dne 25. 3. 2015) prejel pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico (B 7). Ker je nadalje ugotovilo, da je bil tožničin ugovor zoper odločbo o njeni disciplinski odgovornosti z dne 25. 3. 2015 kot neutemeljen zavrnjen z odločbo z dne 14. 4. 2015 (A 2), je zaključilo, da je bila odločba z dne 14. 4. 2015 izdana po poteku 6-mesečnega roka od takrat, ko se je izvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca. Glede na takšno ugotovitev je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice za razveljavitev spornih disciplinskih odločb tožene stranke, saj je zaključilo, da je prišlo do zastaranja vodenja disciplinskega postopka.

8. Po sedmem odstavku 57. člena ZObr odloča o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave na prvi stopnji načelnik generalštaba oziroma poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote, ki ga za vodenje disciplinskega postopka pooblasti načelnik. Po prvem odstavku 70. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 68/2007 in nasl. – ZSSloV) lahko načelnik generalštaba za vodenje disciplinskega postopka in odločanje na prvi stopnji poleg poveljnikov, določenih v ZObr, pooblasti tudi enega ali več častnikov najmanj s činom majorja ali višjim oziroma vojaškim uslužbencem XII. ali višjega razreda. Pooblaščene vojaške osebe lahko vodijo disciplinski postopek zoper pripadnika, ki mu niso podrejene oziroma niso z njim v sorodu. Glede na določbi sedmega odstavka 57. člena ZObr in prvega odstavka 70. člena ZSSloV je torej odločanje o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v pristojnosti načelnika generalštaba, ki pa lahko to svojo pristojnost prenese na osebe, navedene v zgoraj citiranih odstavkih 57. člena ZObr oziroma 70. člena ZSSloV. Izbira osebe za vodenje disciplinskega postopka in za odločanje o disciplinski odgovornosti pripadnikov stalne sestave je prav tako v pristojnosti načelnika generalštaba. To pomeni, da je na načelniku generalštaba odločitev, ali bo o disciplinski odgovornosti pripadnika stalne sestave odločal sam, ali pa bo za to pooblastil eno od oseb iz sedmega odstavka 57. člena ZObr oziroma prvega odstavka 70. člena ZSSloV.

9. Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je bil podpolkovnik A.A., ki je vodil disciplinski postopek zoper tožnico na prvi stopnji, s kršitvijo, ki naj bi jo tožnica storila 25. 7. 2014, seznanjen 12. 9. 2014, tega dne pa je bil seznanjen tudi s storilcem disciplinske kršitve, torej tožnico. Iz izvedenih dokazov nadalje izhaja, da je podpolkovnik A.A. podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, naslovljen na načelnika Generalštaba Slovenske vojske, 4. 11. 2014 in da ga je 11. 11. 2014 načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper tožnico (B 8). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka glede na sedmi odstavek 57. člena ZObr pričel teči, ko je načelnik generalštaba izvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnico kot storilko. Ker je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka s strani podpolkovnika A.A. podan in naslovljen na načelnika generalštaba 4. 11. 2014, po prepričanju pritožbenega sodišča pred navedenim datumom subjektivni rok za vodenje postopka ni mogel pričeti teči. Ker je bilo o tožnikovem ugovoru zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 25. 3. 2015 odločeno z odločbo drugostopenjskega organa dne 14. 4. 2015, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zaključila v predpisanem šestmesečnem roku iz desetega odstavka 57. člena ZObr. Ob upoštevanju zgoraj navedenega stališča ni bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sicer podpolkovnik A.A. tako z disciplinsko kršitvijo kot tudi s tožnico kot domnevno kršilko seznanjen 12. 9. 2014, saj ga je načelnik generalštaba pooblastil za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zoper njo šele 11. 11. 2014. Šele s tem pooblastilom je podpolkovnik A.A. postal pristojna oseba za izvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico in za odločanje o njeni disciplinski odgovornosti. Le v primeru, če bi navedeni imel pooblastilo za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku že v času seznanitve z disciplinsko kršitvijo in storilko (tožnico), torej 12. 9. 2014 oziroma 28. 9. 2014, bi že tedaj pričel teči zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.

10. Ker je pritožba tožene stranke utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani del sodbe (posledično pa tudi odločitev o pravdnih stroških) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožena stranka tožnico utemeljeno spoznala za odgovorno očitane disciplinske kršitve in nato ponovno odločiti o njenem zahtevku za razveljavitev izpodbijanih odločb tožene stranke. V odvisnosti od te ugotovitve bo moralo odločiti tudi o pravdnih stroških obeh pravdnih strank (355. člen ZPP, 3. točka 366. člena ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.