Jedro

Za določitev povečanja nagrade iz 47. a člena Pravilnika ni pomembno, ali uspejo izvedenci izdelati mnenja na določenem področju v roku šestih mesecev, temveč da je področje, na katerem izdelujejo mnenje, razglašeno za deficitarno področje. Minister za pravosodje na približno dve leti izda prej navedeni sklep o deficitarnih področjih, in kolikor na področju klinične psihologije ne bi bilo prezasedenosti oziroma pomanjkanja sodnih izvedencev, tega področja ne bi uvrstil med deficitarnega.

Določilo drugega odstavka 242. člena ZPP določa, da izgubi izvedenec (ali priča) pravico do povračila stroškov, če jih ne priglasi takoj, le v primeru, če je bil o tem s strani sodišča poučen. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 14. 6. 2024 sodišče prve stopnje izvedenke ni poučilo v skladu z navedenim določilom, zato pravice do povračila stroškov kljub temu, da jih je priglasila prepozno, ni izgubila in je tako upravičena tudi do plačila nagrade za sodelovanje na naroku dne 14. 6. 2024.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o nagradi sodne izvedenke klinične psihologije v znesku 2.449,29 EUR (I. točka izreka), ugotovilo, da izvedenka ni zavezanka za DDV (II. točk izreka) ter odredilo, da se plačilo izvedenki izvede v roku 45 dni od dneva, ko sodna izvedenka prejme sklep (III. točka izreka). Predlagateljici ter nasprotnemu udeležencu pa je naložilo v roku 15 dni doplačati manjkajoči predujem za podajo izvedenskega mnenja, vsakemu v znesku 721,14 EUR (IV. in V. točka izreka).

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Pritožba nasprotuje postopanju sodišča prve stopnje, ki je izvedenki priznalo 50% povečanja plačila zaradi deficitarnosti področja, za katerega je izvedenka izdelala izvedensko mnenje. Ob tem izpostavlja, da se povečanje plačila zaradi deficitarnosti priznava takrat, ko zaradi pomanjkanja izvedencev na posameznem področju prihaja do večjih zaostankov pri izdelavi pisnih izvedenskih mnenj. V obravnavanem primeru je izvedenka izdelala izvedensko mnenje v roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje, zato do povečanja plačila za deficitarni poklic ni upravičena. Do zaostankov pri izdelavi izvedenskih mnenj je prihajalo do junija 2023, ko je Ministrstvo za pravosodje sprejelo ukrepe za zmanjšanje zastojev v sodnih postopkih zaradi pridobivanja izvedenskih mnenj. Sodišču prve stopnje očita, da bi moralo preveriti, ali bi lahko pri drugih izvedencih pridobilo izvedensko mnenje v roku šestih mesecih. Ker je na seznamu devet izvedencev, ki bi mnenje lahko izdelali v šestih mesecih, tako do zastojev v postopku ne prihaja in zato niso izkazani pogoji za 50% povečanje plačila sodni izvedenki. Sodišču prve stopnje očita, da nima razlogov o tem, ali je na področju izdelave izvedenskega mnenja bil podan zastoj pri izdelavi le-tega, v posledici česar uveljavlja absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3.Nadalje pritožba izpostavlja, da morata biti za priznanje dodatka za povečano plačilo sodnemu izvedencu izpolnjena dva pogoja, in sicer: 1. da je področje uvrščeno na seznam deficitarnega področja in 2. da zaradi čakanja na opravljeno delo na področju klinične psihologije prihaja do večjih zaostankov. Iz enakih razlogov sodna izvedenka ni upravičena do povečanega plačila za ustno podajanje mnenja. Prav tako izvedenka ni upravičena do nagrade za podajanje ustnega mnenja, ker je le-to priglasila prepozno. Sodna izvedenka je podala ustni izvid in mnenje na naroku dne 14. 6. 2024, stroške pa priglasila s stroškovnikom dne 18. 6. 2024. Rok za predložitev stroškovnika se je iztekel dne 17. 6. 2024. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritoži ugodi in spremeni izpodbijani sklep v korist predlagateljice in nasprotnega udeleženca, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4.V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec pritrjuje pritožbi. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno procesno kršitvijo, sodišče prve stopnje je pravilo ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

7.Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških izvedenke pravilno uporabilo Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS št. 84/18, 148/21), ki se uporablja na podlagi 7. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS 18-446/2024) in ki določa, da se v zadevah, v katerih je bil sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač postavljen pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov za delo sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču uporabljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18 in 148/21).

8.Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v 47.a členu določa povečanje plačila sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču v primeru, če opravljal izvedenstvo na deficitarnem področju.1 Deficitarno področje je tisto področje, na katerem zaradi primanjkovanja ali prezasedenosti sodnih izvedencev prihaja do večjih zaostankov pri izdelavi pisnih mnenj. Minister za pravosodje določi, katero področje je deficitarno s posebnim sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS. V času postavitve sodne izvedenke v obravnavnem primeru, kot tudi v času izdelave mnenja veljavna sklepa Ministra za pravosodje2 določata kot deficitarno področje klinično psihologijo in psihologijo družine. V to področje pa delo obravnavane sodne izvedenke tudi sodi. Sodišče druge stopnje navedeno določilo Pravilnika razume tako, da je Minister za pravosodje tisti, ki določi za deficitarno področje tisto področje pri katerem primanjkuje sodnih izvedencev oziroma zaradi njihove prezasedenosti prihaja do večjih zaostankov. Če je posamezno področje določeno za deficitarno, je izvedenec upravičen do povečanega plačila za svoje delo ne glede na to, da v trenutku, ko je bil imenovan, čakalna doba za izdelavo mnenja pri izvedencih, ki so na seznamu sodišča, ni večja od šest mescev. Kot pojasnjeno, za določitev povečanja nagrade iz 47. a člena Pravilnika ni pomembno, ali uspejo izvedenci izdelati mnenja na določenem področju v roku šestih mesecev, temveč da je področje, na katerem izdelujejo mnenje, razglašeno za deficitarno področje. Minister za pravosodje na približno dve leti izda prej navedeni sklep o deficitarnih področjih, in kolikor na področju klinične psihologije ne bi bilo prezasedenosti oziroma pomanjkanja sodnih izvedencev, tega področja ne bi uvrstil med deficitarnega. Ker je torej področje, na katerem je izvedenka izdelala izvedensko mnenje deficitarno, je upravičena do povečanja nagrade za 50% v skladu z določilom 47.a člena Pravilnika, ki je veljalo v času postavitve izvedenke v obravnavanem primeru. Glede na navedeno je v tem delu pritožba neutemeljena.

9.Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem izpostavlja, da izvedenka ni predložila stroškovnika v roku, ki ji ga je na naroku dne 14. 6. 2024 določilo sodišče prve stopnje, saj je bil rok določen na naroku 3 dni in bi izvedenka morala predložiti stroškovnik dne 17. 6. 2024, oziroma ga poslati priporočenega po pošti, kar pa je storila šele dne 18. 6. 2024, torej prepozno.

10.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sme v skladu z drugim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 242. člena ZPP ter v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, izvedenec zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer to pravico izgubi. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izvedenki, ki ni predložila stroškovnika, na naroku dalo 3 dnevni rok. Izvedenka stroškovnika v dodatnem roku ni predložila in je tako stroške priglasila po poteku roka.

11.Vendar pa določilo drugega odstavka 242. člena ZPP določa, da izgubi izvedenec (ali priča) pravico do povračila stroškov, če jih ne priglasi takoj, le v primeru, če je bil o tem s strani sodišča poučen. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 14. 6. 2024 sodišče prve stopnje izvedenke ni poučilo v skladu z navedenim določilom, zato pravice do povračila stroškov kljub temu, da jih je priglasila prepozno, ni izgubila in je tako upravičena tudi do plačila nagrade za sodelovanje na naroku dne 14. 6. 2024.

1Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18 in 148/21).

2Sklep o določitvi deficitarnih področij sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja (Uradni list RS, št. 84/18 in 148/21).

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS št. 84/18, 148/21) je v 47.a členu določal, da se plačilo za opravljeno delo na področju, podpodročju ali v jeziku, za katerega sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev primanjkuje, zaradi česar prihaja do večjih zaostankov pri izdelavi pisnih izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov (v nadaljnjem besedilu: deficitarno področje), sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču poveča za 50 odstotkov. Da gre za deficitarno področje, ugotovi minister, pristojen za pravosodje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.Trenutno veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS 18-446/2024) sedaj določa, da če pride na enem pravnem področju ali več pravnih področjih do večjih zaostankov pri izdelavi izvidov, mnenj, cenitev ali prevodov zaradi pomanjkanja ali prezasedenosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev, minister določi, da so sodni izvedenci in sodni cenilci z določenega strokovnega področja in podpodročja ter sodni tolmači za določeni jezik, ki so postavljeni za to pravno področje, upravičeni do 30 odstotnega zvišanega plačila za delo ob pogoju, da pisni izvid, mnenje, cenitev ali prevod opravijo v roku, ki ga določi sodišče in ni daljši od šestih mesecev. Minister s sklepom določi pravno področje, strokovno področje in podpodročje ter jezik iz prejšnjega odstavka. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

2Sklep o deficitarnih področjih in podpodročjih sodnega izvedenstva in deficitarnih jezikih sodnega tolmačenja (Ur. l. RS št. 35/2022) in o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (Ur. l. RS št. 18/2024).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 47a