Jedro

Dolžnik ugovora zastaranja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato ta ugovor v pritožbeni fazi ni upošteven (četrti odstavek 337. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja - prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sicer pa ima upnik tudi prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da gre za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato je zastaralni rok daljši, tj. 10-letni (prim. 356. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad dolžnikom začelo postopek osebnega stečaja in določilo upravitelja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Predlaga, da naj sodišče predlog za začetek stečajnega postopka zavrne in upniku naloži, da se poplača le iz dolžnikovega zastavljenega premoženja.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je ugotovilo, da je upnik aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Med strankama je nesporno, da je bila dne 22. 9. 2016 sklenjena Kreditna pogodba št. ... 351 (v nadaljevanju: Kreditna pogodba), na podlagi katere upnik tudi vlaga predlog za začetek stečaja. Kreditna pogodba je bila sklenjena zaradi poplačila Kreditne pogodbe št. ... 014 z dne 22. 12. 2014. Na podlagi priložene prometne kartice za partijo št. 001 od 30. 9. 2016 do 1. 3. 2020, z dne 26. 5. 2020, je ugotovilo, da je kreditojemalec skladno z določili Kreditne pogodbe kredit v celoti izčrpal. Po Kreditni pogodbi je prvi od 111 obrokov vračila v plačilo zapadel dne 30. 6. 2017, predlog za stečaj pa je upnik vložil dne 2. 6. 2020. Iz tega sledi ugotovitev sodišča, da je upnik izkazal svojo terjatev do dolžnika, kot tudi, da dolžnik s plačilom zamuja že več kot dva meseca. Dolžnikove navedbe o reprogramu kredita, s katero naj bi se med upnikom in dolžnikom uredila nastala situacija zaradi pošiljanja opominov za prvotno obveznost po kreditni pogodbi št. ... 014 z dne 22.12.2014, je ocenilo za nepomembne, saj do podpisa aneksa (upnik ga je pripravil in dolžnika pozvala k podpisu aprila 2019, kar dolžnik niti ne prereka), ki bi posegal v kreditno razmerje po Kreditni pogodbi št. ... 351, ni prišlo, kar je med strankama tudi nesporno. Dolžnik je porok in plačnik obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Hkrati je tudi zastavitelj.

6. Pritožnik (dolžnik) vztraja, da upnik (banka) svoje obveznosti iz kreditne pogodbe št. ... 351 kot kreditodajalec ni izpolnil, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je na podlagi upnikove prometne kartice za partijo št. 001 od 30. 9. 2016 do 1. 3. 2020, z dne 26. 5. 2020, utemeljeno štelo, da je kreditojemalec kredit v celoti izčrpal skladno z določili Kreditne pogodbe. Prav tako je upnik prepričljivo pojasnil, da je pri izdaji opominov, v katerih se je upnik skliceval na staro kreditno pogodbo, prišlo do pomote, kar sta stranki že pred začetkom tega postopka razrešili (natančneje v postopku sklepanja aneksa h Kreditni pogodbi št. 351, ki ga dolžnik ni podpisal). Tudi to je dokaz o resničnosti upnikovih trditev, da je svojo obveznosti do kreditojemalca izpolnil. Upnik bi obveznosti dolžnika iz pravnega posla celo z aneksom reprogramiral, vendar kasneje do sklenitve aneksa ni prišlo. Povsem nelogično bi bilo, da bi si dolžnik prizadeval skleniti aneks, s katerim bi podaljšal rok za izpolnitev obveznosti, če prej do črpanja kredita ni prišlo. Do črpanja je prišlo tako, da je bila izpolnjena obveznost iz prve kreditne pogodbe. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenim argumentom, da bi moral upnik v primeru, da je do črpanja kredita prišlo, izdati izbrisno pobotnico za zavarovanje po prvi kreditni pogodbi, pa je ni izdal. Da je obveznost iz prve kreditne pogodbe prenehala na način izpolnitve druge kreditne pogodbe (št. ... 351), je dokazano. Da bi bili zapadli obroki kredita po Kreditni pogodbi (št. ... 351), za katere upnik navaja, da niso plačani, dejansko plačani, pa pritožnik niti ni zatrjeval. Znesek terjatve v višini 77.517,91 ni bil prerekan, razen v zgoraj navedenem obsegu.

7. Pritožnik navaja, da je obveznost zastarala. Iz 17. člena neposredno izvršljivega zapisa izhaja, da lahko kreditodajalec odstopi od pogodbe, če kreditojemalec ne izpolni dveh zaporednih mesečnih obveznosti. Ker bi torej upnik lahko od pogodbe odstopil 22. 10. 2016, predlog za postopek osebnega stečaja pa je vložil 2. 6. 2020, je obveznost tudi zastarala. Rok treh let iz 349. člena Obligacijskega zakonika – OZ je potekel pred začetkom tega postopka. Zato pritožnik navaja, bi se lahko upnik poplačal le skladno s prvim odstavkom 343. člena OZ, torej iz vrednosti zastavljene stvari. Smiselno zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji za osebni stečaj.

8. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora zastaranja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato ta ugovor v pritožbeni fazi ni upošteven (četrti odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja – prvi odstavek 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Sicer pa ima upnik tudi prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da gre za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zato je zastaralni rok daljši, tj. 10-letni (prim. 356. člen OZ).

9. Razlogi sodišča prve stopnje o insolventnosti pritožbeno niso izpodbijani. V tem delu je višje sodišče opravilo uradni preizkus izpodbijanega sklepa.

10. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s pritožbenimi razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.