Jedro

Nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (točka 1 izreka) in je zavrglo toženčev odgovor na tožbo (točka 2 izreka).

Proti takšnemu sklepu je vložil toženec pravočasno pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in navedel, da ima sodba (pravilno sklep) pomanjkljivosti iz 14. točke 339. člena ZPP, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je odgovorilo na zatrjevano nepravilno vročitev brez obrazložitve in ne da bi izvedlo predlagane dokaze. Po pritožnikovem mnenju izpodbijana odločitev tudi ni v skladu z dokazi, saj je bila dober mesec po domnevni nemožnosti vročitve sodba ustrezno vročena njegovi ženi, ki je invalidsko upokojena in ves čas doma. Zato ni razloga, da vročitev tožbe po III. odstavku 142. člena ZPP, ne bi bila uspešna. Očitno je bila vročitev nepravilna, kar je upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Poleg tega ima sodba strahotne posledice za preživetje štiričlanske družine, zato bi moralo sodišče presojati vročevalčevo ravnanje strožje in izvesti predlagane dokaze o vročanju. Pritožnik predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oz. razveljavi in vrne zadeva v novo obravnavanje.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbenega preizkusa je le sklep, s katerim ni bilo ugodeno toženčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in je bil njegov odgovor na tožbo zavržen. Zamudna sodba pa je že postala pravnomočna, saj je toženec ni izpodbijal, kljub temu da mu je bila pravilno vročena.

Pritožnik je neutemeljeno očital sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb, ker naj bi imel izpodbijani sklep pomanjkljivosti in nasprotja, česar pa ni konkretneje obrazložil, tako da bi lahko pritožbeno sodišče preverilo, ali je očitana kršitev podana. Ker tudi v okviru uradnega materialnopravnega preizkusa (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) očitane absolutno bistvene kršitve postopka po 14. točki 339. člena ZPP ni najti, je takšen pritožbeni očitek šteti kot neutemeljen.

Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila izpodbijana odločitev brez obrazložitve ter da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in izvesti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagane dokaze. V skladu z II. odstavkom 120. člena ZPP razpiše sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Na podlagi teh dveh zakonsko določenih izjem pa lahko sodišče zavrne predlog brez naroka in ne da bi dalo nasprotni stranki možnost, da se izjavi. V obravnavanem primeru se je toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skliceval na nepravilno vročitev tožbe, vendar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo in obrazložilo, da mu je bila tožba s prilogami pravilno vročena v odgovor, kot izhaja tudi iz vročilnice na list.št. ... Vročevalec mu je namreč v skladu z določbami, ki urejajo osebno vročitev (142. člen ZPP), najprej dne 24.12.2007 pustil obvestilo, naj bo dne 27.12.2007 doma, ko mu bo sodno pisanje ponovno prinesel. Ker toženca tudi takrat ni bilo doma, niti ni bilo najti nobenega od njegovih odraslih članov gospodinjstva, hišnika ali soseda, je vročevalec tožencu pustil obvestilo, da lahko v 15 dneh prevzame pismo na pošti v R. S. (140. in 141. člen ZPP). Pri tem pa ne gre slediti pritožbeni domnevi, da bi nadomestna vročitev zamudne sodbe lahko dokazovala nepravilno vročitev tožbe. Pritožniku je pojasniti, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (I. odstavek 224. člena). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je vročevalec postopal v skladu z določili ZPP in ker ni mogel opraviti niti nadomestne vročitve (toženčevi ženi), je pravilno pustil tožencu obvestilo, da lahko v 15 dneh dvigne pisanje na pošti. Pritožnik ne izpodbija, da je bil s tem seznanjen, pa pisanja kljub temu ni dvignil. Vročitev se je v skladu z II. odstavkom 141. člena ZPP zato utemeljeno štela za opravljeno na dan, ko mu je bilo puščeno obvestilo, na kar je bil tudi ustrezno opozorjen. Ob takšnem pritožbeno neizpodbijanem dejanskem stanju tudi predlagani dokazi (ženina izpovedba in poizvedbe na pošti) ne bi pripomogli k drugačni odločitvi.

Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi razpisalo narok za glavno obravnavo. Ne glede na pravilno opravljeno vročitev pa je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen tudi iz razloga, ker nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog zoper glavno odločbo, v obravnavanem primeru zamudno sodbo, katere pa toženec pritožbeno ni izpodbijal. Nadaljnjih pritožbenih navedb v zvezi s pritožnikovim slabim finančnim položajem pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri presoji izpodbijanega sklepa o vrnitvi v prejšnje stanje, saj socialni razlogi niso razlog, ki bi utemeljevali vrnitev v prejšnje stanje.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijanim sklepom niso pripetile nobene kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP).

Ker pritožnik ni priglasil pritožbenih stroškov, se o njih ni odločalo.