Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba in sklep Cp 1028/99

ECLI:SI:VSCE:2000:CP.1028.99 Civilni oddelek

pogodba o delu odškodninska odgovornost delovno razmerje
Višje sodišče v Celju
16. februar 2000

Povzetek

Sodna praksa obravnava razmerje med tožnikom in tožencem, ki je bilo opredeljeno kot pogodba o delu, kar vpliva na odškodninsko odgovornost toženca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je razmerje obravnavalo kot delovno razmerje. Odločitev o višini odškodnine za škodo na vlečnem trikotu je bila razveljavljena in zadeva vrnjena prvostopnemu sodišču v novo odločanje.
  • Razmerje med tožnikom in tožencem - Ali je bilo razmerje med tožnikom in tožencem pogodbeno razmerje o delu ali delovno razmerje?Sodišče presoja, ali je prvostopno sodišče pravilno opredelilo razmerje med tožnikom in tožencem kot delovno razmerje, kar vpliva na odškodninsko odgovornost.
  • Odškodninska odgovornost - Kako se presoja odškodninska odgovornost toženca v primeru, ko je razmerje opredeljeno kot pogodba o delu?Sodišče obravnava, kako se odškodninska odgovornost toženca presoja v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, ne pa po ZTPDR.
  • Višina odškodnine - Kako se določi višina odškodnine za škodo na vlečnem trikotu?Sodišče ugotavlja, da je potrebno razmerje med tožnikom in tožencem presojati v smislu pogodbe o delu in določiti višino škode na vlečnem trikotu.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Razmerje med tožnikom in tožencem je imelo, ob dejstvu, da sta se za vsako vožnjo s tovornjakom dogovarjala sproti, znake pogodbe o delu (600. člen ZOR in naslednji) in ne delovnega razmerja (po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR)), kot je to zmotno zaključilo prvostopno sodišče. Zaradi navedenega je tudi morebitno odškodninsko odgovornost toženca, kot izvajalca del, potrebno presojati po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti (154. člen ZOR in naslednji) in ne po določbah ZTPDR.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke po nasprotni tožbi se d e l n o u g o d i in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i v tč. 2 izreka in sicer v delu v katerem je sodišče tožbeni zahtevek za znesek 71.508,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. 1995 dalje do plačila z a v r n i l o . V preostalem še izpodbiajenm delu se izpodbijana sodba v celoti potrdi in pritožba tožeče stranke po nasprotni tožbi v tem preostalem delu z a v r n e kot neutemlejena. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v celoti ugodilo zahtevku tožnika V. U. s katerim je od toženca B. M. zahteval plačilo 1.200 DEM z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in do plačila, medtem ko je zahtevku tožnika B. M. zoper toženca V. U., to je po nasprotni tožbi le delno ugodilo in sicer za znesek 8.990,00 SIT, kar naj bi predstavljalo odškodnino za odtujeno dvigalo, medtem ko je v presežku zahtevka to je za 77.518,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa zahtevek tožnika po nasprotni tožbi zavrnilo. Pri obravnavi nasprotnega zahtevka je sodišče uporabilo določbe Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ker je štelo, da je to razmerje potrebno obravnavati kot delovno razmerje glede na to, da naj bi bila volja obeh pravdnih strank skleniti delovno razmerje. Prvi del zahtevka to je zahtevek V. zoper B. je sodišče obravnavalo v smislu določb pogodbe o delu, medtem ko je razmerje B. in V. po nasprotni tožbi obravnavalo kot razmerje delavca in delodajalca in pri tem ugotovilo, da v tem primeru lahko toženec odgovarja za povzročeno škodo samo, če je bila ta povzročena naklepno ali iz velike hude malomarnosti in da glede na izvedeniško mnenje izvedenca avtomobilske stroke ugotavlja, da je toženec nenamerno predaleč zapeljal zvratno in da gre glede na njegovo neizkušenost za majhno malomarnost zaradi česar torej po oceni prvostopnega ne more biti odškodninsko odgovoren za tožniku nastalo škodo na vlečnem trikotu. Zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča se je pritožil toženc oziroma tožnik po nasprotni tožbi in sicer iz razloga nepopolne zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih določb in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da ugodi zahtevku po nasprotni tožbi in potem glede na uspeh v pravdi višino utemeljeno izkazanih stroškov postopka odloči o povračilu stroškov postopka priglašenih po obeh pravdnih strankah. Primarno izpodbija sodbo ker je prvostopno sodišče zahtevek V. zoper B. obravnavalo v smislu določb pogodbe o delu, medtem ko je razmerje po nasprotni tožbi obravnavalo v smislu določb, ki urejajo delovno razmerje. Sodišče bi moralo tudi ta del zahtevka obravnavati v smislu določb, ki urejajo delovno razmerje. Sodišče bi moralo tudi ta del zahtevka obravnavati v smislu določb pogodbe o delu in tako veljajo glede skrbnosti splošna pravila o skrbnosti strokovnjaka in ta odgovarja za škodo, ki jo je pri izvrševanju naročenega dela povzročil že ob najmanjši krivdi, to je če ne ravna z vestnostjo, ki je v njegovi stroki običajna. Tožnik za toženca ni vozil redno, opravil je le nekaj voženj v različnih časovnih obdobjih in bil plačan po dogovoru za vsak prevoz posebej. Poudarja, da ni bil začetni šofer, da je bil star že 21 let. Nastanek škode na vlečnem trikotu je v celoti pripisati izvajalčevi običajni hudi malomarnosti in jr tako njegova odgovornost podana tudi po določilih odgovornosti delavca v delovnem razmerju za povzročeno škodo iz hude malomarnosti. Kritično pa je sodišče povzelo v izpodbijano sodbo izpoved tožnika, da je toženca smatral za delavca, saj kot laik s poklicno šofersko šolo ne ločuje besedo delavec od izvajalca dela, zato je takšno sklicevanje nesmiselno in nedopustno. Meni, da je zahtevek po nasprotni tožbi v celoti utemeljen. Pritožba tožnika po nasprotni tožbi je delno utemeljena. Upoštevaje določbo I. odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99, Ur.l. RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in pritožbo zoper to sodbo obravnavalo po določbah Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977. Materialnopravno izhodišče za razsojo obravnavane zadeve in sicer tako zahtevka V. zoper B. kot tudi zahtevka po nasprotni tožbi je po oceni pritožbenega sodišča v določbah Zakona o obligacijskih razmerjih v delu v katerem govori o pogodbi o delu. Tako je po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno razsojalo razmerje V. in B. glede plačila 1.200 DEM za opravljene vožnje v M. in F. v smislu zgoraj citiranih določb, medtem ko pa je po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo v drugem delu, to je glede zahtevka po nasprotni tožbi, ko je tega presojalo v smislu določb Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in to razmerje presojalo v smislu delovnega razmerja. Po oceni pritožbenega sodišča je tudi ta del tožbenega zahtevka, to je zahtevek po nasprotni tožbi potrebno presojati v smislu 600. čl. ZOR, to je kot pogodbo o delu in ob navedenem upoštevati glede odškodninske odgovornosti toženca torej V. U. za tožniku nastalo škodo na vlečnem trikotu v smislu splošnih določil o odškodninski odgovornosti to je skladno z določbo 154. čl. ZOR, ne pa kot je to nepravilno storilo prvostopno sodišče v smislu določb ZTPPDR in 171. čl. ZOR. Tako je v celoti pritrditi prvostopnemu sodišču glede plačila zneska 8.990,00 SIT, ker prvostopno sodišče dejansko drugače ni moglo ugotoviti vrednosti dvigala, ki je bilo odtujeno in je tako v tem delu izpodbijano sodbo potrditi, prav tako je potrditi zavrnjen zahtevek za preostalih 6.010,00 SIT od zahtevanih 15.000,00 SIT za to dvigalo, ob zgoraj navedenem pa je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti glede preostalega zneska to je glede zneska 71.508,00 SIT, kar pa predstavlja zahtevek za plačilo vlečnega trikota. Ob dejstvu, da bo moralo prvostopno sodišče razmerje med tožnikom in tožencem po nasprotni tožbi presojati v smislu določb, ki urejajo pogodbo o delu in pa v povezavi s tem v smislu določb, ki ureja odškodninsko odgovornost to je 154. čl. ZOR pa bo potebno v nadaljevanju odločati tudi o višini škode, ki je nastala na vlečnem trikotu. O tem izpodbijana sodbo razlogov še nima, zato pa je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu razveljaviti in vrniti prvostopnemu sodišču v dopolnitev dokaznega postopka. Ob tem pa je pritožbeno sodišče razveljaviti tudi odločitev prvostopnega sodišča tudi o stroških tega postopka in tudi v tem delu skladno z določbo III.odst. 166. čl. ZOR zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia