Jedro

Očitne pomote ni, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo: - izgube na zaslužku za čas od 1. 9. 2000 do 31. 5. 2001 v znesku 25.736,46 EUR (od skupne tolarske vrednosti 6,018.255,00 SIT ali mesečnega obroka 668.695,00 SIT), od vsakega mesečnega obroka 2.790,39 EUR od vsakega 5. dne v mesecu, tako da zapade prvi mesečni obrok v plačilo 5. 10. 2000, vsak naslednji mesečni obrok pa 5. dne v naslednjem mesecu; - mesečne rente 2.790,39 EUR od 1. 6. 2001 dalje do 30. 11. 2009, najkasneje do vsakega 5. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do pravnomočnosti sodbe natekle rentne obroke pa v 15 dneh; - mesečne rente 1.663,28 EUR (kar je razlika med vsakokratno pokojnino tožnika in zneskom 2.663,82 EUR, ki se valorizira po enakih merilih kot pokojnina) od 1. 12. 2009 dalje pa najkasneje do vsakega 5. dne v mesecu, do pravnomočnosti sodbe natekle „preživninske“ obroke pa v 15 dneh (I. točka izreka); da je tožnik v petnajstih dneh toženki dolžan plačati pravdne stroške v znesku 1.123,63 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka); ter sklenilo, da se zavrne predlog za izdajo vmesne sodbe na podlagi pripoznave podlage tožbenega zahtevka.

2. Sodišče druge stopnje je ob reševanju tožnikove pritožbe sodbo sodišča prve stopnje, vsebovano v I. točki izreka, razveljavilo in tožbo zavrglo; glede stroškovne odločitve, vsebovane v II. točki izreka izpodbijane sodbe, je pritožbo zavrnilo in v tem delu to potrdilo; prav tako je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo vmesne sodbe na podlagi pripoznave in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Zoper ta sklep je tožnik vložil revizijo, podrejeno predlog za dopustitev revizije. Opozarja, da je že v postopku na prvi stopnji ocenil vrednost dajatvenega zahtevka na 41.000 EUR, sodišče pa nižje vrednosti tožbenega zahtevka ni obrazložilo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ter tožnikovo pravico do revizije. Iz dopisa Državnega pravobranilstva, Zunanjega oddelka v Mariboru, z dne 21. 11. 2008, št. P-E001-192/2001-83-Ma, ki je v spisu, izhaja, da naj bi tožbeni zahtevek skupaj znašal najmanj 307.565,85 EUR. Revizija je torej dovoljena. Za primer, če bo Vrhovno sodišče drugačnega mnenja, revident uveljavlja neenotnost sodne prakse glede vprašanja istovetnosti strank, pri čemer se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 1339/2004 z dne 30. 3. 2005 in izpodbijani sklep. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo in odločbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da ugodi tožbenemu zahtevku v višini izračuna državnega pravobranilca v znesku 307.565,85 EUR s pripadki.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je prepozna.

6. Ena najpomembnejših novosti zadnje novele(1) Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je tudi nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drug i odstavek 367. člena ZPP ); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP ).(2)

7. Vrhovno sodišče pritrjuje navedbam revidenta, da je v konkretnem primeru zoper izpodbijano odločbo revizija dovoljena že po samem zakonu (primerjaj drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 384. člena istega zakona) in je ni (najprej) treba (oziroma sploh mogoče) dovoliti. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe namreč znaša 313.682,80 EUR. Toda obrazloženo (med drugim) pomeni, da je tožnik (dovoljeno) revizijo vložil po izteku roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP (v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona)(3), (sicer pravočasni) podredno vloženi predlog za dopustitev revizije pa ni dovoljen.

(Izpodbijani) sklep sodišča druge stopnje je bil tožniku namreč vročen 9. 11. 2010, vlogo, naslovljeno Revizija, podrejeno Predlog za dopustitev revizije, pa je tožnik 8. 12. 2010 priporočeno poslal na Vrhovno sodišče RS, ki je to z dopisom II R 71/2010 z dne 28. 12. 2010 in prilogami odstopilo pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Mariboru, ki jo je prejelo precej po izteku roka za vložitev (dovoljene) revizije – 29. 12. 2010. Revizija je torej (očitno) prepozna.

8. R evizijo je sicer vložil(a) tožnik (stranka) sam(a), vendar je pravno kvalificiran(a)

– je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom (ki je vrsto let opravljal poklic odvetnika), zato

bi se lahko štelo, da je bila vložena pravočasno, le v primeru, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (primerjaj osmi odstavek 112. člena ZPP).(4) N

aslovitev (nepristojnega) Vrhovnega sodišča RS , pri katerem je bila obravnavana revizija

vložena, je sestavni del njenega uvoda. Takšne napake pa ni mogoče opredeliti za očitno pomoto; te po ustaljeni sodni praksi ni, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi nasl ov

ljena.(5)

9. Vrhovno sodišče je prepozno revizijo zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

Op. št. (1): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): P

ri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Postopek dopuščene revizije je „dvofazen”. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

Op. št. (3): Dovoljeno revizijo zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo v 30 dneh od vročitve njenega prepisa, in sicer pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (primerjaj prvi odstavek 373. člena ZPP).

Op. št. (4): (Tudi) o koliščina, da je vložnik, ki sicer nima pooblaščenca, sam pravno kvalificiran, izključuje možnost sklicevanja na nevednost –

primerjaj A. Galič v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, 2005, str. 464. Op. št. (5): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 595/2006 z dne 17. 12. 2008, II Ips 318/2009 z dne 11. 6. 2009, III Ips 1/2013 z dne 12. 2. 2013 in številne druge.