Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je predlog za izločitev neutemeljeno zavrglo, saj bi moralo o (prvotnem) predlogu vsebinsko odločiti s sklepom, pri tem pa upoštevati pravočasno podan razlog za izločitev in pravočasne trditve.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v 1. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo tožene stranke (toženke) za izločitev izvedenca A. z dne 27. 8. 2015. Zahtevo toženke za izločitev izvedenke B. je zavrnilo.
2. Pritožbo vlaga toženka. Navaja, da sklep izpodbija v celoti, iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da se pritožuje zoper 1. točko izreka o zavrženju zahteve za izločitev izvedenca A. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi. Navaja, da je bil sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 3. 2015, s katerim je sodišče za izvedenca imenovalo A., toženki vročen 31. 3. 2015. Ker sodišče pred določitvijo izvedenca toženki ni dalo možnosti, da se o njem izjavi, se je ta o izvedencu izrekla z vlogo z dne 8. 4. 2015, kar je bilo pravočasno. Opozorila je, da je bil postavljeni izvedenec pri njej nekaj časa zaposlen, kar bi lahko vzbudilo dvom o njegovi nepristranosti, in predlagala postavitev drugega izvedenca, kar predstavlja zahtevo za izločitev izvedenca. Sodišče o zahtevi toženke ni odločilo, čeprav bi moralo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je na naroku 15. 9. 2016 s sklepom ugotovilo, da izvedenca ni izločilo zato, ker nobena stranka postavitvi ni nasprotovala, izvedenec pa tudi ne. Taka navedba je protispisna, saj je sodišče na naroku le pojasnilo, zakaj se ni odločilo za izločitev izvedenca. Ni šlo za procesni sklep. Če se je odločilo zavrniti predlog toženke, bi moralo odločiti v obliki sklepa o zavrnitvi. V nadaljevanju je sodišče toženki naložilo plačilo predujma za novega izvedenca in izvedenca tudi postavilo, kar je toženka razumela, kot da je zahtevi za izločitev izvedenca A. ugodeno. Nepravilna je ugotovitev, da nobena stranka ni imela pomislekov v nepristranost izvedenca. Toženka ni imela pomislekov le v strokovnost izvedenca. Dejstvo, da je bil izvedenec pri toženki zaposlen, je okoliščina, ki objektivno vzbuja dvom o nepristranosti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že večkrat pojasnilo, da mora sodišče pri ravnanju v posamezni zadevi tudi navzven ustvarjati oziroma ohranjati videz nepristranskosti sodnega odločanja. Nepravilna je ugotovitev sodišča, da je bila zahteva toženke za izločitev prepozna in jo je v posledici zavrglo. Zahteva toženke z dne 27. 8. 2016 je bila le dopolnitev zahteve z dne 8. 4. 2015. 3. Pritožba je utemeljena.
4. Toženka utemeljeno navaja, da je izločitev izvedenca A. predlagala pravočasno. V vlogi z dne 8. 4. 2015 se je v roku 8 dni od prejema sklepa o postavitvi izvedenca (31. 3. 2015) o izvedencu izrekla v skladu z določilom drugega odstavka 247. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izvedenec je bil namreč postavljen zunaj glavne obravnave, stranka se predhodno o njem ni imela možnosti izjaviti, zato je lahko zahtevala njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. Toženka je navedla, da predlaga postavitev drugega izvedenca (torej izločitev izvedenca), ker je bil postavljeni izvedenec nekaj časa zaposlen pri toženki, kar bi lahko vzbudilo dvom o izvedenčevi nepristranskosti. Navedla je torej okoliščino, na katero je opirala svojo zahtevo za izločitev.
5. Toženka utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje o predlogu za izločitev odločiti s sklepom (četrti odstavek 247. člena ZPP), česar sodišče ni storilo. Toženka je v vlogi z dne 27. 8. 2015 opozorila, da bi sodišče o zahtevi za izločitev izvedenca moralo odločiti s sklepom. Navedla je, da zaposlitev izvedenca pri toženki predstavlja izločitveni razlog po 6. točki 70. člena v zvezi s 247. členom ZPP. Dodala je še, da je izvedenec pred leti nastopal kot tožnik proti toženki v sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja in izplačila razlike v plači, kar naj bi pooblaščenec izvedel že po roku za zahtevek za izločitev izvedenca. Na naroku dne 15. 9. 2015 je nato sodnica pojasnila, da se za izločitev sodnega izvedenca ni odločila (ker nobena od strank ni imela pomislekov v nepristranskost slednjega) in o predlogu torej ni bilo odločeno s sklepom, dopuščen pa je bil dokaz s postavitvijo novega izvedenca.
6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o „predlogu za izločitev z dne 27. 8. 2015“. Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče navedbe iz pripravljalne vloge z dne 27. 8. 2015 zmotno štelo kot nov predlog za izločitev izvedenca, saj je šlo le za dopolnitev prvotne zahteve (o kateri še ni bilo odločeno). Sodišče je zato predlog za izločitev neutemeljeno zavrglo, saj bi moralo o (prvotnem) predlogu vsebinsko odločiti s sklepom, pri tem pa upoštevati pravočasno podan razlog za izločitev in pravočasne trditve.
7. Glede na navedeno je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče naj o pravočasnem predlogu za izločitev odloči s sklepom. Nadaljnji napotki, glede na že obrazloženo, niso potrebni. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP.
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.