Jedro

V okvir tar. št. 39 OT ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, v katerem procesnem dejanju oziroma v kateri tarifni številki so navedene storitve že zajete in priznane.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 680/2019 z dne 25. 9. 2020 se v II. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru, Organ za brezplačno pravno pomoč, je s sklepom Bpp 680/2019 z dne 25. 9. 2020 sklenilo, da se tožeči stranki v roku 30 dni od prejema računa, ki ga je dolžna odvetnica izstaviti sodišču, povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 709,80 EUR na njen transakcijski račun (I. točka izreka sklepa). V presežku se zahtevek odvetnice za plačilo nagrade zavrne (II. točka izreka sklepa). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (III. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožena stranka med drugim tožeči stranki ni priznala 100 točk za posvet s stranko, 100 točk za pregled dokumentacije, 200 točk za pregled izvedenskega mnenja in 50 točk za pregled dopolnitve izvedenskega mnenja, ker gre za storitve po tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), do katerih je odvetnik lahko upravičen zgolj, v kolikor storitve iz tarife niso zajete v drugih tarifnih številkah, saj gre za samostojno storitev. Ker je odvetnica upravičena do nagrad v okviru sodnega postopka, za katerega je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, ne more biti upravičena do storitev po tar. št. 39 OT, saj so opravila odvetnice že del priznanih nagrad (tako tudi sodna praksa). Tožena stranka tožeči stranki prav tako ni priznala 50 točk za priglasitev pooblastila in 200 točk za vlogo z z dne 21. 8. 2020, ker ne gre za obrazložene vloge med postopkom v smislu tar. št. 23 OT, temveč zgolj za kratke dopise, za katere tar. št. 23 OT ne predvideva nagrade. Tožeča stranka tudi ni upravičena do 200 točk za vlogo z dne 9. 5. 2020, ker to opravilo ne izhaja iz spisa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. N 341/2019. 3. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pojasnjuje, da je v postopku opravila vsa potrebna dejanja, pri čemer je bil posvet s stranko potreben iz razloga, ker je prevzela zastopanje upravičenke po že vloženi tožbi (oz. predlogu), ki jo je vložila druga odvetnica, zato se je morala seznaniti s stranko in vsebino tožbe (oz. predloga).

4. Tožeča stranka meni, da bi ji sodišče moralo dodatno priznati 100 točk za posvet s stranko (1h po tar. št. 39 OT), 100 točk za pregled dokumentacije (1h po tar. št. 39/2 OT) in 50 točk za priglasitev pooblastila (tar. št. 39 OT), saj gre za samostojne storitve, brez katerih uspešnega pravnega zastopanja in prevzema zastopanja stranke ne bi bilo mogoče opraviti, prav tako pa ne gre za storitve, ki bi bile vključene v kakšno drugo opravilo. Ob tem se sklicuje na obvezno razlago tar. št. 39 OT in pojasnila Upravnega odbora Odvetniške zbornice. Izpostavlja, da je tožena stranka sama sebi nasprotujoča v odločbah, s katerimi dodeljuje brezplačno pravno pomoč in v sklepih, v katerih o dodeljeni brezplačni pravni pomoči nato odloča. V kolikor bi bilo pravno svetovanje vključeno v zastopanje pred sodiščem prve stopnje, potem tožena stranka brezplačne pravne pomoči ne bi dodeljevala ločeno za obe odvetniški storitvi, zato je zavračanje plačila neutemeljeno tudi iz razloga, ker ji je bilo naloženo v okviru nudenja brezplačne pravne pomoči. 5. Tožeča stranka nadalje prereka navedbe tožene stranke o tem, da vloge z dne 8. 5. 2020, za katero priglaša 200 točk (po tar. št. 23 OT), ni predložila, kar izkazuje s predložitvijo navedene vloge in dokazilom o oddaji pošiljke z dne 11. 5. 2020 ter vloge nasprotnega udeleženca z dne 28. 8. 2020, iz katere je razvidno, da je vlogo predlagateljice z dne 8. 5. 2020 prejel in se do nje v svoji vlogi tudi opredeljuje. Dopušča možnost, da se je ta vloga v sodnem spisu izgubila, ko je bil spis poslan izvedenki v dopolnitev mnenja.

6. V zvezi z vlogo z dne 21. 8. 2020 tožeča stranka pojasnjuje, da je bila tudi ta vloga potrebna v samem postopku, in sicer v skladu s pozivom sodišča z dne 4. 8. 2020. Za potrebe zastopanja upravičenke je morala izvedensko mnenje na 16 straneh prebrati, z njim seznaniti stranko in se o tem pogovoriti ter se nato v 15 dneh do tega opredeliti. V družinskih postopkih so izvedenska mnenja ključen dokaz, na katerem sodišče utemeljuje svojo odločitev, zato bi bilo neutemeljeno in nedopustno, da se ta storitev odvetnikom ne bi priznala. V kolikor se za to vlogo ne prizna 200 točk po tar. št. 23 OT, se mora po njenem mnenju priznati vsaj 200 točk po tar. št. 39 OT za pregled izvedenskega mnenja in dopolnitve izvedenskega mnenja (2h).

7. Tožeča stranka predlaga, da ji sodišče poleg že priznanih stroškov dodatno prizna odvetniške stroške v višini 198,90 EUR (polovico od skupno 650 točk - 325 točk oziroma 195,00 EUR in 6,5 točk oziroma 3,90 EUR iz naslova 1% materialnih stroškov) oziroma podredno, da izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev odvetniških stroškov, razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je dne 19. 1. 2021 sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče je s sklepom št. II U 355/2020-8 z dne 17. 5. 2023 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodnici posameznici. Predmet presoje v tej zadevi je namreč odmera nagrade in stroškov brezplačne pravne pomoči odvetnici. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih ter pravnih vprašanj je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodnici posameznici.

11. Sodišče je za dne 29. 6. 2023 razpisalo glavno obravnavo, katere sta se udeležili tožeča stranka in pooblaščenka tožene stranke. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v napotnico s priloženim stroškovnikom (priloga A2), zahtevo za popravek sklepa (A3), dopis tožene stranke z dne 22. 10. 2020 (A4), odločbo Bpp (A5), odločbo Bpp (A6), pripravljalno vlogo, datirano na 8. 5. 2020 s kopijo potrdila o oddaji pošiljke (A7), dopis Odvetniške pisarne A., d. o. o. (A8), poziv v zadevi II N 341/2019 (A9), izvedensko mnenje (A10), spis Okrožnega sodišča v Mariboru št. II N 341/2019, v vse listine upravnega in sodnega spisa ter zaslišalo tožečo stranko.

12. Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na zavrnitev priglašenih 100 točk za posvet s stranko po tar. št. 39/1 OT, 100 točk za pregled dokumentacije po tar. št. 39/2 OT, 50 točk za priglasitev pooblastila po tar. št. 39 OT, 200 točk za vlogo z dne 8. 5. 2020 po tar. št. 23 OT in 200 točk za vlogo z dne 21. 8. 2020 po tar. št. 23 OT (oziroma 200 točk za pregled izvedenskega mnenja po tar. št. 39 OT).

13. Sodišče glede sklicevanja tožeče stranke na obvezno razlago tar. št. 39 OT uvodoma pojasnjuje, da obvezne razlage OT, ki jo sprejme Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje in ki ni objavljena v Uradnem listu RS, sodišče in drugi organi niso dolžni upoštevati.1

14. Tar. št. 39 OT predvideva nagrado za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin v primeru, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Glede razlage te tarifne številke obstoji obsežna sodna praksa2, na katero se je v izpodbijanem sklepu in v dodatnih navedbah na glavni obravnavi sklicevala tožena stranka, skupno stališče katere je, da je nagrada za posvet s stranko in pregled spisa načeloma vsebovana v nagradi za sestavo tožbe oziroma odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev.3 Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, v katerem procesnem dejanju oziroma v kateri tarifni številki so navedene storitve že zajete in priznane.

15. Sodišče po pregledu upravnega spisa in spisa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 341/2019 ugotavlja, da je šlo v obravnavani zadevi za specifično situacijo, ko je odvetnica prevzela zastopanje upravičenke do brezplačne pravne pomoči po tem, ko je že druga odvetnica4 vložila predlog za nadomestitev soglasja starša. Prvo procesno dejanje, ki ga je v zadevi opravila tožeča stranka kot pooblaščenka upravičenke do brezplačne pravne pomoči, je bila dne 25. 7. 2019 posredovana vloga – priglasitev pooblastila in predlog za oprostitev plačila sodne takse ter nato dne 29. 7. 2019 še soglasje k postopku mediacije, medtem ko ji je tožena stranka priznala nagrado kot prvo dejanje v postopku šele za prvo pripravljalno vlogo z dne 4. 11. 2019, v kateri se je tožeča stranka v imenu upravičenke do brezplačne pravne pomoči opredelila do prejetega mnenja Centra za socialno delo Maribor in zaradi vmesne selitve v ... s pričetkom šolskega leta tudi modificirala prvotni predlog. Sodišče tako ocenjuje, da so med prevzemom zastopanja in podajo prve pripravljalne vloge nastopile nove okoliščine, zaradi česar v konkretni zadevi posvet s stranko, pregled dokumentacije in priglasitev pooblastila predstavljajo samostojne storitve, saj niso vštete v drugih priznanih nagradah in je zato tožeča stranka po tar. št. 39 OT upravičena do priglašenih skupno 250 točk (100 točk za posvet s stranko, 100 točk za pregled dokumentacije in 50 točk za priglasitev pooblastila).

16. V zvezi z vlogo z dne 8. 5. 2020 (priloga A7) sodišče ugotavlja, da v spisu Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 341/2019 dejansko ni evidentirana, pri čemer sodišče sicer ne dvomi, da je tožeča stranka to vlogo posredovala na sodišče, kar je izkazala s kopijo potrdila o oddaji pošiljke z dne 11. 5. 2020 in kot je nenazadnje razvidno tudi iz vloge nasprotnega udeleženca (naslovljene kot „pripombe na mnenje izvedenke“) z dne 28. 8. 2020, v kateri odgovarja na vlogo predlagateljice z dne 8. 5. 2020. Sodišče nadalje ugotavlja, da je tožeča stranka v vlogi z dne 8. 5. 2020 modificirala predlog, v vlogi z dne 11. 5. 2020 pa je popravila modifikacijo in podala še vprašanja za izvedenko, vendar pa ni videti nobenega posebnega razloga (tega ni prepričljivo pojasnila niti tožeča stranka na glavni obravnavi), zakaj nista bili obe vlogi združeni v eno, glede na to, da sta bili poslani na isti dan in da je bila tožeča stranka pozvana na postavitev vprašanj izvedenki že dne 28. 4. 2020. Za vlogo z dne 8. 5. 2020 torej tožeča stranka po mnenju sodišča ni upravičena do priglašenih 200 točk, saj ji je že bila priznana nagrada za vlogo z dne 11. 5. 2020, obe navedeni vlogi pa sta bili sodišču posredovani na isti dan (t. j. 11. 5. 2020).

17. Glede vloge z dne 21. 8. 2020 pa sodišče ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Mariboru tožečo stranko z dopisom št. II N 341/2019 z dne 4. 8. 2020 pozvalo, naj se v roku 15 dni izjasni, ali izdelano izvedensko mnenje povzema ali pa v postavljenem roku poda obrazložene dokazne predloge, z opozorilom, da sodišče ne bo upoštevalo pavšalnih trditev oziroma trditev, podanih po poteku tega roka brez izkazanega razloga zamude. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 21. 8. 2020 sodišču sporočila, da se z izvedenskim mnenjem v celoti strinja in ga povzema. Čeprav je navedena pripravljalna vloga resda skopa in ne povzema (delov) izvedenskega mnenja, sodišče ocenjuje, da vendarle vsebuje pomembno stališče predlagateljice kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči, k predložitvi katerega je bila izrecno pozvana, prav tako pa je morala tožeča stranka pred sestavo vloge z dne 21. 8. 2020 preučiti (relativno obsežno) izvedensko mnenje. Po presoji sodišča je zato tožeča stranka upravičena do priglašenih 200 točk za vlogo z dne 21. 8. 2020. 18. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (II. točki izreka) odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo v tem delu vrnilo v ponovni postopek toženi stranki, ki bo ob upoštevanju stališč sodišča v tem upravnem sporu (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločila o odmeri odvetniških stroškov, pri čemer bo morala upoštevati dejstvo, da je tožeča stranka z dnem 15. 6. 2023 postala zavezanka za plačilo DDV, obenem pa bo tudi presodila, ali je tožeča stranka zaradi spremenjenega petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv)5 upravičena do plačila celotnega zneska.

19. Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o stvari tako, da dodatno prizna še odvetniške stroške v višini 198,90 EUR. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.6 Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi niso izkazani.

20. Tožeča stranka je v tožbi sicer priglasila stroške postopka (pri čemer do stroškov zastopanja po OT ni upravičena, saj je v predmetni zadevi nastopala kot stranka in ne kot pooblaščenka), na glavni obravnavi pa je navedla, da posebnih stroškov ne priglaša in da zahteva le vrnitev plačane sodne takse. Sodišče je zato štelo, da tožeča stranka povrnitve stroškov postopka ni uveljavljala, sodna taksa pa ji bo vrnjena po uradni dolžnosti.

1 Tako npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 345/2005 z dne 13. 6. 2006 in I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005 ter sodbi Upravnega sodišča RS II U 373/2020 z dne 6. 4. 2023 in I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022. 2 Tako sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 335/2017 z dne 26. 10. 2017, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 220/2019 z dne 25. 3. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 669/2019 z dne 28. 8. 2019, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Cpg 606/2018 z dne 5. 12. 2018, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 101/2019 z dne 26. 2. 2019, sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 437/2021 z dne 19. 10. 2021 idr. 3 Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 778/2020 z dne 25. 11. 2022. 4 Ki je prenehala opravljati odvetniško dejavnost, tožeča stranka pa je bila določena kot prevzemnica njene pisarne. 5 Spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv ne določa več, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V skladu s 3. členom ZOdv-G (prehodno in končno določbo) se je spremenjeni peti odstavek 17. člena zakona začel uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona, in sicer dne 26. 4. 2023. 6 Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.