Jedro

V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o njem odločati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3.6.2004, opr. št. 6 Ig 1999/2086-38, razveljavilo 2. točko izreka sklepa o izvršbi z dne

19.4.1999, opr. št. Ig 1999/2086, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik. V pritožbi navaja, da sta sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 19.4.1999 in sklep o nadaljevanju izvršbe proti novemu dolžniku J. V. z dne 9.4.2002 pravnomočna. Ker dolžnik proti omenjenima sklepoma ni ugovarjal v 8 dnevnem roku po vročitvi sklepov, sta sklepa postala pravnomočna in dolžnik zato nima več možnosti za vložitev ugovora po 61. in 62. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Dolžnik ima po pravnomočnosti sklepa o izvršbi le še možnost vložiti ugovor po izteku roka v smislu 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ta zakon za primer vložitve ugovora po izteku roka ne določa, da bi sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v dovolilnem delu in da bi nato o ugovornih navedbah odločalo pravdno sodišče, temveč mora izvršilno sodišče upnikov ugovor vročiti v odgovor in nato o samo odločati o takem ugovoru (58. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s 54. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni postopalo na opisan način, je njegov sklep nezakonit. Iz ugovoru po izteku roka predložene pogodbe o odstopu terjatve z dne 20.4.2004, je razvidno, da je šlo v obravnavanem primeru za odstop zaradi izterjave in da se bodo zneski nakazovali na račun upnika. Dosedanji upnik je torej še vedno v celoti upravičen do izterjave terjatve. Dolžnik ni podal drugačne obrazložitve ugovora po izteku roka, njegove navedbe pa glede na navedeno niso pravno relevantne glede na samo terjatev, zato je šteti, da je dolžnikov ugovor, kolikor presega znesek

266.000,00 SIT, neobrazložen in ga je v tem delu potrebno zavreči. Priložena potrdila o plačilu navedenega zneska niso izpisana na upnikovih obrazcih za prejem gotovine, ki nimajo vtisnjenega žiga prevzemnika, zato ne predstavljajo dokaza o dejanskem plačilu dolga.

Oseba, ki naj bi prevzela gotovino od dolžnika, ni delavec družbe AA, d.o.o., Maribor. Če se bo izkazalo, da je plačilo bilo dejansko opravljeno pooblaščeni osebi, se bo le to poračunalo v skladu s 97. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker gre za plačilo po izdaji sklepa o izvršbi v zvezi s sklepom za nadaljevanje izvršbe proti dolžniku, se le-to vračuna za poplačilo upnikove terjatve. Sodišče nima pooblastil za razveljavitev pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe, preden je upnikova terjatev v celoti poplačana. Dolžnik bi lahko delno plačilo uveljavljal v izvršilnem postopku, da bi izvršitelj zarubil premične stvari v manjšem obsegu oziroma upošteval pri poračunavanju plačila. Vsekakor bo upnik z veseljem in takoj, ko bo prejel plačilo, delno ali še raje v celoti, umaknil predlog za izvršbo. Dolžnik ne predloži dokazila o plačilu na upnikov transakcijski račun. Vsekakor pa s strani dolžnika zatrjevano plačilo zadošča za pokritje le neznatnega dela upnikove terjatve.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da sta v konkretni zadevi sklep o izvršbi z dne 19.4.1999, izdan na podlagi verodostojne listine, kot tudi sklep o nadaljevanju izvršbe proti sedanjemu dolžniku J. V. kot edinemu družbeniku izbrisanega prvotnega dolžnika A., d.o.o., Ig pri Ljubljani, z dne 9.4.2002, pravnomočna. Nadalje tudi pravilno ugotavlja, da je dolžnik po pravnomočnosti obeh navedenih sklepov vložil ugovor po izteku roka (56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 61. člena ZIZ). Dolžnik je namreč v njem navajal dejstva, ki se nanašajo na upnikovo terjatev, ta dejstva pa so nastopila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot tudi sklepa o nadaljevanju izvršbe proti dolžniku. V primeru, da dolžnik vloži ugovor po preteku roka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče le tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi (2. odstavek 62. člena ZIZ), kot to stori v primeru vložitve rednega (obrazloženega in pravočasnega) ugovora dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Če je ugovor po izteku (8 dnevnega) roka pravočasen, popolen in dovoljen, ga mora sodišče prve stopnje poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ) in o njem odločati (3. odstavek 58. člena ZIZ). Namesto tega pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru z dolžnikovim ugovorom po izteku roka postopalo kot z ugovorom dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vložene v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi, in izdalo sklep v smislu 2. odstavka 62. člena ZIZ. S tem, ko je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo omenjeno zakonsko določbo, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku

339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki jo upnik v pritožbi izrecno uveljavlja. Zaradi te procesne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločati o utemeljenosti dolžnikovega ugovora po izteku roka, upoštevaje upnikove trditve v pritožbi, ki po vsebini predstavljajo odgovor upnika na ugovor dolžnika. Gre za trditve upnika, da je še vedno upravičen do izterjave terjatve, saj ni prišlo do odstopa terjatve upnika družbi AA, d.o.o., Maribor temveč le do "odstopa zaradi izterjave"; da potrdili dolžnika o plačilu skupno 266.000,00 SIT nista izpisani na upnikovih obrazcih za prejem gotovine in nimata žiga; da oseba, ki je prevzela omenjeno plačilo, ni delavec družbe AA d.o.o., Maribor in da zatrjevano plačilo predstavlja pokritje le neznatnega dela upnikove terjatve. Ker te trditve upnika v pritožbi po vsebini predstavljajo odgovor upnika na ugovor dolžnika in se bo o njih moralo najprej izreči sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče v tej odločbi o njih ni izrekalo.

Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje odločitev upnikovih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).