Jedro

Že spremenjeno razmerje med preživninskimi zmožnostmi obeh staršev je podlaga za poseg v pravnomočno določeno preživninsko obveznost in za novo določitev preživnine, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugotoviti tudi spremembo otrokovih potreb.

Dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, sodišče v svoji odločitvi ni moglo upoštevati, zato jih tudi ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. V postopku za ureditev družinskih razmerjih pa je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok (34. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1). Okoliščina poslabšanja pridobitne zmožnosti enega od staršev ne omogoča neposrednega zaključka, da je njeno uveljavljanje v otrokovo korist, saj lahko pogojuje znižanje preživnine. Vendar pa ne glede na navedeno iz pritožbe izhaja, da gre za negotovo začasno stanje. V primeru trajnega zmanjšanja pridobitne in delovne zmožnosti nasprotnega udeleženca pa bo to lahko podlaga za morebitno spremembo odločitve o preživnini (197. člen DZ).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Nasprotna udeleženca sta se s sodno poravnavo z dne 5. 3. 2020 sporazumela, da se njun mld. sin A. A., roj. ... 2006, zaupa v vzgojo in varstvo očetu (nasprotnemu udeležencu). Sporazumela sta se tudi o stikih otroka z materjo (predlagateljico) in o preživnini, ki naj jo mati plačuje na otrokov račun v mesečnem znesku 400 EUR. Po zadnji valorizaciji preživnine ta znaša 462,82 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo materinemu predlogu za znižanje preživnine in odločilo, da naj se namesto preživnine, določene z omenjeno sodno poravnavo, od 30. 3. 2022 do 1. 9. 2023 plačuje mesečna preživnina v znesku 390 EUR, od tedaj dalje pa v znesku 420 EUR mesečno na račun nasprotnega udeleženca. Predlog za večje znižanje preživnine je prvostopenjsko sodišče zavrnilo in še odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno odločitev sta oba udeleženca vložila pravočasni pritožbi.

3. Predlagateljica v pritožbi uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Meni, da ji je bila kršena pravica do izjave oziroma neposrednosti pri izvedbi dokaza, ker ni bila prisotna pri neformalnem razgovoru sodnice z otrokom. Stroški za zadovoljitev potreb mld. otroka so ugotovljeni v nadpovprečnem znesku, zato tudi višina dosojene preživnine bistveno odstopa od podobnih primerov. Pri tem iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, v čem naj bi se mld. A. A. tako zelo razlikoval od svojih vrstnikov. Kljub temu, da se je razmerje med dohodki predlagateljice in nasprotnega udeleženca spremenilo, to na višino določene preživnine ni bistveno vplivalo. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju sam s seboj, saj sodišče najprej navaja, da ni moglo z gotovostjo preveriti ali so se spremenile okoliščine na strani mladoletnega otroka, v nadaljevanju pa vseeno ugotavlja višino njegovih potreb. Prihodki nasprotnega udeleženca sedaj znašajo 70 % prihodkov predlagateljice. Ker so se njeni prihodki glede na leto 2019 znižali za 36 % bi lahko delež, ki odpade nanjo znašal kvečjemu 55 % in ne več. Sodišče je potrebe otroka ugotovilo, ne da bi izvedlo ustrezne listinske dokaze. O navedbah nasprotnega udeleženca je odločalo izključno na podlagi njegovega zaslišanja. Sodišče prve stopnje je predlagateljici naložilo predložitev dokazil o vsem njenem premoženju, ni pa tega zahtevalo od nasprotnega udeleženca. Sodišče je bilo dolžno od nasprotnega udeleženca zahtevati predložitev dokazil o stroških. Ker te preiskovalne dolžnosti ni izpolnilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne ugovarja strošku mesečne karte in glasbene šole, glede ostalih stroškov pa ni bil izveden ustrezen dokazni postopek. Tako je sodišče nekritično sprejelo zgolj en račun za dobavo plina. Ni upoštevalo, da kurilna sezona traja šest mesecev, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je povprečen mesečni strošek ogrevanja 150 EUR, upoštevalo pa je tudi stroške vode, elektrike, snage in interneta, ne da bi bili ti stroški izkazani. Meni tudi, da je strošek hrane in kozmetike v višini 150 EUR mesečno, ki ga je sodišče skupaj obravnavalo, previsok. Nasprotuje tudi višini stroška oblačil in obutve in višini stroška šole, saj iz predloženih položnic izhaja, da fiksni znesek znaša 25 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec je večji del svojih prihodkov nakazoval na varčevalne račune in plačeval v sklade. Prenakazoval jih je še na dva svoja druga podračuna, glede katerih ni predložil nobenih podatkov.

4. Nasprotni udeleženec je sodišču v pritožbenem roku poslal vlogo, ki jo je naslovil "ugovor", glede na njeno vsebino pa jo je mogoče šteti za pritožbo. Navaja, da je od 15. 11. 2023 na dolgotrajni bolniški in da bo njegovo zdravljenje zagotovo trajalo 9 mesecev, kot to izhaja iz zdravniškega potrdila specialistke internistične onkologije. Samo zdravljenje bi se lahko podaljšalo. Vprašljiva je njegova sposobnost opravljanja visoko intenzivnega in stresnega dela, izkazuje veliko verjetnost dela s skrajšanim delovnim časom, kar bo vplivalo na njegov mesečni prihodek. Ker bo vsaj celo leto 2024 prejemal bistveno nižje prihodke, je smotrno ponovno odločanje glede delitve finančnega bremena med udeleženca. Če so bili temelj za znižanje preživnine za mladoletnega otroka predlagateljičini bistveno nižji prihodki, kot posledica dolgotrajne bolniške meni, da bi to moralo veljati tudi zanj.

5. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca. Predlaga njeno zavrnitev, ker temelji na novih dejstvih, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

6. Pritožbi sta neutemeljeni.

7. Predlagateljica neutemeljeno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjave, ker pri drugem sodničinem razgovoru z otrokom ni bila prisotna, nasprotni udeleženec pa je bil. Po določilu drugega odstavka 96. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)1 lahko otrok, kadar želi v postopku za varstvo njegovih koristi izraziti svoje mnenje, to stori na neformalnem razgovoru s sodnikom, vendar brez prisotnosti staršev. Sodišče prve stopnje je opravilo tak razgovor s sinom udeležencev 29. 8. 2023. Bistveni poudarek razgovora, za katerega je otrok želel, da sodišče z njim seznani starše, se je nanašal na način izvrševanja stikov. Na otrokovo prošnjo je sodišče opravilo dodaten neformalen razgovor, za katerega pa je otrok udeležencev, ki je bil takrat star 17 let in 7 mesecev, želel, da je prisoten tudi nasprotni udeleženec. Ta razgovor se je nanašal izključno na vprašanje izvajanja stikov s predlagateljico oziroma na pravico, ki pa ni bila predmet presoje v tem postopku in zato brez vpliva na izpodbijano odločitev.

8. Postopek odločanja o predlogu za spremembo višine preživnine, ki je bila določena z izvršilnim naslovom, je dvofazen. Najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (197. člen Družinskega zakonika, DZ2). Ko in če sodišče ugotovi, da so se omenjene pravno pomembne okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile, mora preživnino znova določiti, in sicer v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca oziroma mora na novo poiskati ravnovesje med omenjenimi pravno odločilnimi dejavniki, ki vplivajo na določitev preživnine (189. člen DZ). V obravnavanem primeru je sodišče zaključilo, da so se zmožnosti obeh zavezancev v primerjavi s tistimi, ki so bile podlaga za prejšnjo določitev preživnine, bistveno spremenile. Predlagateljica se je namreč delno invalidsko upokojila, da sedaj dela s skrajšanim delovnim časom in prejema nižji mesečni dohodek kot v času prejšnje določitve preživnine, po drugi strani pa prejema nasprotni udeleženec višji mesečni dohodek, saj je v službi napredoval. Že spremenjeno razmerje med preživninskimi zmožnostmi obeh staršev je podlaga za poseg v pravnomočno določeno preživninsko obveznost in za novo določitev preživnine, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ugotoviti tudi spremembo otrokovih potreb. Sodišče mora pri iskanju ravnovesja med omenjenimi pravno odločilnimi dejavniki izhajati iz potreb, ugotovljenih v času sojenja v tem postopku.

9. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo, da so preživninske zmožnosti obeh staršev še vedno takšne, da mladoletnemu otroku lahko zagotovita enak standard, kot ga je imel ob sklenitvi sodne poravnave v letu 2020. Ugotovilo je, da predlagateljica mesečno povprečno prejema po 2.032,00 EUR plače iz naslova delovnega razmerja, nasprotni udeleženec pa nekaj čez 1.600,00 EUR. Hkrati razpolagata tudi z nepremičnim premoženjem. Predlagateljica je lastnica stanovanja na naslovu ... in na istem naslovu tudi treh garaž. Z njihovo oddajo bi lahko pridobivala dodatna denarna sredstva. Nasprotni udeleženec pa je solastnik hiše, za katero morata z ženo plačevati kredit z mesečnim obrokom 1.045,00 EUR še nadaljnjih 19 let. Glede na navedeno je sodišče pravilno ugotovilo, da naj bo prispevek predlagateljice h kritju stroškov zadovoljevanja življenjskih potreb skupnega otroka udeležencev višji od deleža nasprotnega udeleženca (60 %).

10. Glede pravilnosti ugotovljene višine potreb otroka pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov. Potrebe so ugotovljene realno in niso ne pretirano ne prenizko ocenjene, temeljijo na izvedenih dokazih ter na splošno znanih cenah življenjskih stroškov.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče višino stroškov za zadovoljitev otrokovih potreb ugotovilo, ne da bi izvedlo ustrezne listinske dokaze, ampak le na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca. Navedeni očitek ne drži. Sodišče je poleg zaslišanja udeleženca izvedlo tudi vpogled v številne listinske dokaze, ki jih je predložil nasprotni udeleženec, kar je razvidno iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Poleg tega je treba poudariti, da se metoda proste dokazne ocene, ki je uzakonjena v našem postopku3, nanaša tudi na izbor dokazov oziroma dokaznih sredstev, pri tem pa ne obstajajo pravila o dokazni moči posameznih dokazov. Dokaz z zaslišanjem udeležencev je enakovreden listinskim dokazom.

12. Glede pritožbenih očitkov o nekritičnem sprejemanju računov za dobavo plina, upoštevanju stroškov vode, elektrike, snage in interneta ter stroškov kurjave je treba poudariti, da je sodišče vse stroške bivanja, ki padejo na otroka udeležencev opredelilo v mesečnem znesku 100 EUR, kar nikakor ni pretirano. Prav tako ni pretirana ocena stroškov hrane in kozmetike, ki jih je sodišče ocenilo v enotnem znesku 150 EUR mesečno, glede na to, da je preživninski upravičenec najstnik, ki je po izdaji izpodbijane sodbe tudi že postal polnoleten. Iz istih razlogov tudi ni pretiran strošek oblačil in obutve v višini 100 EUR mesečno. Tudi stroški šole v znesku 80 EUR ne predstavljajo pretirane ocene. Predlagateljica pri tem navaja, da iz predloženih položnic izhaja kot fiksni znesek le znesek 25 EUR. To je znesek, ki se nanaša zgolj na plačilo malice, iz položnic, ki jih je predložil nasprotni udeleženec pa izhajajo tudi zneski preko 100 EUR, kadar se je A. A. udeležil športnih dnevov ali izletov. V položnicah pa tudi niso zajeti stroški šolskih potrebščin in šolskih knjig, ki otroku nedvomno nastajajo. Pravilno je tudi ocenjen strošek tehnične opreme (računalnik, fotoaparat, zvočniki, telefon, ura, zunanji trdi disk, bobni). Nasprotni udeleženec je strošek za kritje teh potreb ocenil na znesek 285,83 EUR mesečno, vendar je sodišče ocenilo, da je tak znesek glede na zmožnosti staršev previsok in da je treba upoštevati večletno amortizacijo takšnih nakupov in strošek za kritje teh potreb pravilno ocenilo na 50 EUR mesečno. Kot pretirano je sodišče prve stopnje ocenilo tudi očetovo oceno stroškov počitnic v višini 260 EUR mesečno in glede na zmožnosti staršev štelo, da bosta zmogla za otroka kriti strošek enega zimskega (smučarskega) in enega poletnega oddiha letno, in ta strošek ocenilo na znesek 100,00 EUR mesečno. S takšno oceno, ki je v skladu z zmožnostjo udeležencev, se pritožbeno sodišče strinja. Končno je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo tudi strošek razvedrila oziroma žepnine, kamor je štelo stroške vstopnin, kulturnih dejavnosti, športnih aktivnosti, rojstnih dni in krajših izletov.

13. Tako ocenjene stroške življenjskih potreb otroka, ki za čas do 1. 9. 2023 znašajo 650,00 EUR, za čas od 1. 9. 2023 dalje pa 700,00 EUR, bosta starša glede na njune zmožnosti zmogla kriti. Kot je bilo že navedeno je prvostopenjsko sodišče med njiju tudi pravilno porazdelilo navedeno preživninsko breme, in sicer v razmerju 60 % (mati) proti 40 % (oče) in pri tem upoštevalo, da je breme vsakdanje vzgoje in skrbi za otroka v celoti na nasprotnem udeležencu, saj otrok s predlagateljico nima stikov. Pri tem okoliščine, da je tako, za samo določitev preživnine niso pomembne.

14. Iz pritožbe nasprotnega udeleženca izhaja predlog za ponovno odločanje o porazdelitvi finančnega bremena za preživljanje skupnega sina udeležencev zaradi njegove zmanjšane pridobitne in delovne zmožnosti, ki je posledica njegove obolelosti. Sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave, kar pomeni, da izda odločitev glede na takratno dejansko stanje. Dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, sodišče v svoji odločitvi ni moglo upoštevati, zato jih tudi ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. V postopku za ureditev družinskih razmerjih pa je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok (34. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1). Okoliščina poslabšanja pridobitne zmožnosti enega od staršev ne omogoča neposrednega zaključka, da je njeno uveljavljanje v otrokovo korist, saj lahko pogojuje znižanje preživnine. Vendar pa ne glede na navedeno iz pritožbe izhaja, da gre za negotovo začasno stanje. V primeru trajnega zmanjšanja pridobitne in delovne zmožnosti nasprotnega udeleženca pa bo to lahko podlaga za morebitno spremembo odločitve o preživnini (197. člen DZ).

15. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Odločitev o zavrnitvi zahtevanih stroškov pritožbe predlagateljice je zajeta v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe, stroškov odgovora na pritožbo pa ni priglasila.

1 Uradni list RS, št. 16/2019. 2 Uradni list RS, št. 15/2017. 3 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).