Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ugotovitvi državljanstva, ki ni izražen v denarni vrednosti. Tudi navedba vrednosti v reviziji "pct. 100.000,00 EUR" tega dejstva ne spremeni, zato se revizija po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli. Po določbi 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev glede državljanstva zelo hude posledice na premoženju stranke, saj je od tega odvisno vračilo premoženja, ki je brez odškodnine bilo zaplenjeno njeni pravni prednici.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnica po pooblaščencu dne 20.10.2008 vložila pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da se državljanstvo A.A. ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije in da je od tega odvisno vračilo zaplenjenega premoženja v ocenjeni vrednosti 100.000,00 EUR, ki presega vrednost iz 1. alineje 2. odstavka 83. člena ZUS-1, odločitev pa ima tudi zelo hude posledice za stranko na njenem premoženju, saj je od rešitve tega vprašanja odvisno vračilo premoženja.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 28.11.2007 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 11.3.2008, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba. Z odločbo prvostopenjskega organa je bilo v obnovljenem postopku odločeno, da se pusti v veljavi odločba Upravne enote Maribor z dne 9.10.2002, s katero je bilo ugotovljeno, da se A.A., rojena ..., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. in 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ugotovitvi državljanstva, ki ni izražen v denarni vrednosti. Tudi navedba vrednosti v reviziji "pct. 100.000,00 EUR" tega dejstva ne spremeni, zato se revizija po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli.

Po določbi 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev glede državljanstva zelo hude posledice na premoženju stranke, saj je od tega odvisno vračilo premoženja, ki je brez odškodnine bilo zaplenjeno njeni pravni prednici. Revidentka bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanjo zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele tako bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.