Jedro

Kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz 1. odst. 45. čl. ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem izplačajo iz sredstev sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v točki III. spremeni tako, da ta pravilno glasi: „III. Odmerjena nagrada s stroški in 6 % prispevkom za SPIZ iz točke I. in II. tega sklepa se izplačajo iz sredstev tega sodišča“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado in stroške izvedenca psihiatrične stroke v znesku 515,16 EUR s pripadajočim 6 % prispevkom za ZPIZ v znesku 29,16 EUR za opravljeno izvedeniško mnenje v postopku zaradi odvzema poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu (točka I. in II. sklepa). Odločilo je, da plačilo skupnega navedenega zneska izvede predlagatelj CSD B. (točka III. izreka), in sicer najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. Pritožbo vlaga udeleženec – CSD B.. Sklep izpodbija v točki III. Pojasnjuje, da ni bil predlagatelj postopka. Sodišču je podal le poročilo s pobudo, da sodišče v skladu s pooblastili iz tretjega odstavka 45. člena ZNP ukrepa v zaščito nasprotnega udeleženca.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugih utemeljenih vzrokov, ki vplivajo na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi, zagotavlja varstvo država s skrbništvom po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR; drugi odstavek 9. člena ZZZDR). Za zagotavljanje tega varstva so po določilih ZZZDR zadolženi centri za socialno delo. Zato imajo v sodnem nepravdnem postopku za odvzem poslovne sposobnosti vedno položaj udeleženca (46. člen ZNP), tudi če sami niso formalni predlagatelji postopka po prvem odstavku 45. člena ZNP, kot je primer v obravnavani zadevi. Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti se namreč lahko začne bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti. Med v zakonu taksativno naštetimi predlagatelji, ki so legitimirani za vložitev predloga, je tudi CSD (prvi odstavek 45. člena ZNP). Vendar je treba pritrditi pritožbi, da v obravnavani zadevi pritožnik ni podal formalnega predloga za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu. Tudi po izrecnem pozivu sodišča, naj precizira svojo vlogo na red. št. 1, je pojasnil in vztrajal, da zgolj poroča o stanju nasprotnega udeleženca in sodišču predlaga, naj zaradi zaščite njegovih interesov ukrepa skladno z zakonskimi pooblastili iz tretjega odstavka 45. člena ZNP. Kot izhaja iz podatkov spisa, je nato sodišče postopek pravilno uvedlo in vodilo po uradni dolžnosti. Kadar formalnega predlagatelja iz prvega odstavka 45. člena ZNP ni, sodišče pa izve za okoliščine, ki so podlaga za uvedbo postopka, namreč ne sme čakati na formalno vložitev predloga, ampak mora postopek začeti samo, če oceni, da so izpolnjeni pogoji zanj. Po uradni dolžnosti ga mora tudi nadaljevati in končati.

5. Kot že rečeno, zgolj dejstvo vložitve predloga ne vpliva na položaj pritožnika v postopku. Tudi če v njem ne nastopa kot formalni predlagatelj, ima po zakonu položaj formalnega udeleženca (46. člen ZNP) s pravico, da se ga udeležuje. Sodišče ga mora obveščati o uvedbi postopka, ga vabiti na naroke, mu vročati odločbe in vloge drugih udeležencev oziroma mu omogočiti, da sodeluje v postopku.

6. Med udeležence postopka sodišče praviloma prevali tudi skupne stroške postopka. Gre za sodne stroške, ki nastanejo za delo sodišča, za izvedbo dokazov itd. V to kategorijo stroškov sodijo tudi obravnavani stroški izvedenca. V postopku odvzema poslovne sposobnosti je namreč obvezno sodelovanje izvedenca medicinske stroke (prvi odstavek 48. člena ZNP), razen v primerih iz drugega odstavka istega člena, ki jih v obravnavanem primeru ni bilo (če je obravnavana oseba že v psihiatrični ustanovi in iz poročila te ustanove o zdravljenju izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost, ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ni starejše od šestih mesecev).

7. Odločitev prvega sodišča o postavitvi izvedenca je bila torej pravilna. Odločitev, da se odmerjena nagrada in stroški izvedenca izplačajo iz sredstev centra za socialno delo kot predlagatelja, pa je sprejeta ob napačni uporabi drugega odstavka 35. člena ZNP. Kot že rečeno, pritožnik ni bil formalni predlagatelj postopka. Zato ni bilo pogojev iz prvega odstavka 36. člena ZNP, da bi ga sodišče pozvalo k predložitvi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem. Iz podatkov spisa izhaja, da tega (pravilno) tudi ni storilo. Izpodbijana (drugačna) odločitev o končnem plačilu stroškov za izvedenca pa je materialnopravno napačna. Kadar predlagatelja postopka za odvzem poslovne sposobnosti iz prvega odstavka 45. člena ZNP ni in sodišče izvede postopek skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZNP po uradni dolžnosti, se stroški za izvedbo dokaza z izvedencem (prvi odstavek 48. člena ZNP) izplačajo iz sredstev sodišča (primerjaj Wedam-Lukić, D. in Polajnar-Pavčnik, A: Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, Ljubljana 1989, stran 44). Čeprav ZNP izrecne določbe o tem nima, to izhaja iz poudarjenega načela oficialnosti v postopku za odvzem poslovne sposobnosti in drugega odstavka 35. člena ZNP. S tem, ko sodišče izvede postopek po uradni dolžnosti, dejansko prevzame funkcijo predlagatelja in udeleženca postopka.

8. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da gre po vsebini za postopek, v katerem se odloča o hudi omejitvi človekovih pravic. Z odvzemom poslovne sposobnosti se posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter nastopal samostojno v pravnem prometu. Zato je postopek primerljiv s postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo, kot jih ureja Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr). Čeprav njegova specialna ureditev o stroških postopka ni neposredno uporabna v tem postopku, ni odveč opozoriti na določila, po katerih se stroški postopka po ZDZdr krijejo iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). Enako velja za stroške postopka za izvedbo dokazov, če je predlog utemeljen in kadar so predlagatelji organi oziroma ustanove, ki so po zakonu dolžni skrbeti za zdravstveno in socialno varstvo oseb na področju duševnega zdravja – med drugim tudi centri za socialno delo (drugi odstavek 51. člena ZDZdr).

9. Po povedanem je bilo treba zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožbi ugoditi in sklep v izpodbijanem delu spremeniti tako, da se sredstva za odmerjeno izvedenino (višina za pritožnika ni sporna) izplačajo iz sredstev sodišča (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in 37. členom ZNP).