Jedro

Tožnica je primer višje sile uveljavljala nedvomno po preteku petnajstih delovnih dni od nastanka primera višje sile, torej prepozno. Začasna nezmožnost za delo namestnika nosilca KMG tožnice je nastala (če že ne v avgustu 2017) pa vsaj že v januarju 2018, ko je imel namestnik operacijo hrbtenice. Tožnica sicer ugovarja, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in posledično primer nastanka višje sile, vendar se sodišče z njo, ob upoštevanju okoliščin tega primera, ne strinja. Bolniški stalež in njegovo podaljševanje izvira namreč iz istega dogodka (težave s hrbtenico, ki so privedle do operacije), katerega posledica je začasna nezmožnost za delo. Izdajo odločb o podaljševanju bolniškega staleža (na 30 dni) pa narekujejo predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo tožnice, vložene 6. 6. 2018, za uveljavljanje primera višje sile kot prepozne, odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve in da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica dne 6. 6. 2018 podala zahtevo za odstop od izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za leto 2018, z obveznima zahtevama Petletni kolobar in Nmin analiza ter izbirnimi zahtevami Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih, Konzervirajoča obdelava tal in Ozelenitev njivskih površin, zaradi začasne nezmožnosti namestnika KMG A. A. (težave s hrbtenico). Tožnica je k zahtevi priložila listine. Organ je ugotovil, da je višja sila za leto 2018 (operacija in s tem namestnikova nezmožnost za delo) nastala januarja 2018, da je namestnik KMG po nastanku višje sile na UE Črnomelj dne 13. 2. 2018 in 12. 3. 2018 sam urejal podatke o površinah (sestanek sklican na tožničino zahtevo, prisoten namestnik KMG), da je bila zbirna vloga za leto 2018 z vsemi zahtevki oddana 7. 5. 2018 in da je tožnica višjo silo javila 6. 6. 2018. Tožnica je z zbirno vlogo, vloženo v letu 2016, prevzela izvajanje petletne obveznosti za izvajanje zgoraj navedenih ukrepov. Po drugi alineji prvega odstavka 11. člena in prvega odstavka 154. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila z območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba Okolje) je odstopanje od prevzete obveznosti dovoljeno v skladu s Prilogo 1 Uredbe Okolje. V drugem odstavku 154. člena Uredbe Okolje in prvega odstavka 29. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (v nadaljevanju Uredba IAKS) je določen rok 15 delovnih dni za obvestilo organu o primeru višje sile ali nastopu izjemnih okoliščin. Ker je tožnica rok za prijavo primera višje sile zamudila, je organ njeno zahtevo zavrgel (3. točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP).

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice. V zvezi s pritožbenimi navedbami je navedel, da je tožnica kot datum nastanka primera višje sile navedla datum 5. 6. 2018 s pojasnilom o nezmožnosti dela njenega namestnika od avgusta 2017 zaradi težav s hrbtenico ter priloženimi dokazili. Iz zbirne vloge z dne 5. 5. 2018 ne izhaja, da bi tožnica uveljavljala primer višje sile, kot pa izhaja iz podatkov spisa, je namestnik v februarju in marcu 2018 osebno urejal podatke v RKP. Ugotovil je še, da je bil namestnik zadržan od dela že od 27. 9. 2017, v januarju 2018 pa je imel operacijo. Glede na povedano je odločitev prvostopnega organa pravilna, ker so okoliščine nespremenjene že od jeseni 2017 oziroma najkasneje od operacije v januarju 2018. V vsem tem času namreč namestnik ni bil sposoben za delo, kot izhaja iz zdravstvene dokumentacije. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi višja sila nastala 5. 6. 2018, kot naj bi po navedbah tožnice.

3. Tožnica je v tožbi navedla, da je nedopustno, da organ deluje tako površno, da namerno spregleda dejstva in dokazila. Gre za kršitev pravic, s tem pa za izgubo dohodka in materialnih dobrin. Prvostopni organ tudi ni izvedel ugotovitvenega postopka, zato je odprava akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek nujna. Organa nista upoštevala, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in pomeni nov vzrok za nastanek višje sile. Na tak način je organ kršil ZUP, Zakon o kmetijstvu in Obligacijski zakonik. Glede na navedeno je tožnica predlagala, da se obe odločbi odpravita in se zadeva vrne v ponoven postopek, toženka pa je tožnici dolžna povrniti vse stroške postopka in sodno takso, pod izvršbo.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da prereka vse tožbene navedbe iz razlogov odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V primeru je sporna odločitev organa o zavrženju tožničine zahteve za uveljavljanje primera višje sile kot prepozne. Tožnica odločitvi ugovarja, ker meni, da je organ napačno razlagal materialno pravo ter pri svojem ravnanju kršil pravila postopka.

7. Po drugi alineji prvega odstavka 11. člena Uredbe Okolje je odstopanje od izvajanje obveznosti ukrepa KOPOP (ki traja pet let) dovoljeno med drugim v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

8. Enako je določeno tudi v 154. členu iste uredbe v prvem odstavku, v drugem odstavku pa, da primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci sporočijo agenciji v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Po tretjem odstavku morajo upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izjemnih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo z izvajanjem ukrepa KOPOP in ukrepa EK iz te uredbe, na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

9. Po 29. členu Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 upravičenec primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 2. člena Uredbe 1306/2013/EU ali predpisa, ki ureja ukrepe KOPOP, EK in OMD, ali predpisa, ki ureja ukrep dobrobit živali, v petnajstih delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, pisno sporoči agenciji na obrazcu Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin ter priloži ustrezna dokazila. Tako sporočeno višjo silo ali izjemne okoliščine agencija obravnava v skladu s 4. členom Uredbe 640/2014/EU in jo smiselno uporabi tudi v primerih neizpolnjevanja pravil navzkrižne skladnosti. Na obrazcu iz tega odstavka upravičenec sporoči tudi namere za odstop od obveznosti za ukrepa KOPOP in EK. Obrazec Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin upravičenec pošlje kot skenogram ali preko ponudnika poštnih storitev.

10. Iz podatkov spisov izhaja, da je tožnica v zahtevi, ki jo je vložila 6. 6. 2018, kot primer višje sile uveljavljala začasno nemožnost za delo namestnika KMG, pri čemer naj bi bil datum nastanka primera višje sile 5. 6. 2018, hkrati pa navedla, da je namestnik nezmožen za delo od avgusta 2017 zaradi težav s hrbtenico, zaradi slednjih pa je v januarju 2018 imel tudi operacijo. Te navedbe (od nezmožnosti za delo od septembra 2017 dalje, z operacijo v januarju 2018 in post-operativnim okrevanjem) so potrjevali tudi že k zahtevi in kasneje k pritožbi priloženi dokazi tožnice (izvidi pregledov in drugi podatki iz zdravstvene dokumentacije namestnika KMG, izdane odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o začasni nezmožnosti za delo).

11. Glede na povedano je zato tudi po presoji sodišča organ sprejel utemeljen zaključek, da je tožnica primer višje sile uveljavljala nedvomno po preteku petnajstih delovnih dni od nastanka primera višje sile, torej prepozno. Tudi sodišče se z organom namreč strinja, da je začasna nezmožnost za delo namestnika nosilca KMG tožnice nastala (če že ne v avgustu 2017) pa vsaj že v januarju 2018, ko je imel namestnik operacijo hrbtenice. Tožnica sicer ugovarja, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in posledično primer nastanka višje sile, vendar se sodišče z njo, ob upoštevanju okoliščin tega primera, ne strinja. Bolniški stalež in njegovo podaljševanje izvira namreč iz istega dogodka (težave s hrbtenico, ki so privedle do operacije), katerega posledica je začasna nezmožnost za delo. Izdajo odločb o podaljševanju bolniškega staleža (na 30 dni) pa narekujejo predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

12. Posledično organ tudi ni kršil pravila postopka s tem, ko ni izvedel ugotovitvenega postopka. Po 129. členu ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če (med drugim) zahteva ni bila vložena v predpisanem roku (3. točka prvega odstavka). In tako je organ tudi ravnal, po tem, ko je ugotovil, da zahteva tožnice ni vložena v predpisanem roku. Ugotovitveni postopek mora organ izvesti v primerih vsebinske obravnave zahteve (postopek, predpisan od 138. člena ZUP dalje), do česar pa v tem primeru niti ni prišlo.

13. Sodišče je zato glede na povedano presodilo, da je tožba tožnice neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Sodišče v zadevi ni izvedlo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, saj je bilo v zadevi sporno vprašanje materialnega prava, tožnica pa izvedbe glavne obravnave, kot tudi izvedbe dokazov ni predlagala (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Odločitev o stroških tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.