Jedro

Odprava pomeni vzpostavitev stanja pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar pa za odločbo, izdano za določeno časovno obdobje, ki je že poteklo, ni več mogoče.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.A. (v nadaljevanju toženka) je z odločbo št. 3408-05-2526-A072/23-2 z dne 14. 6. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG): (i) dovolil lastnikom gozda: A. A.; B. B.; C. C. (v nadaljevanju: Lastniki) na parcelah: k.o. ...: št 1621/44, 1621/114, 1621/248, 1619/1, 1619/2, 1621/125; k.o. ...: št. 482/1, 483, 485, 486, 487 488, 489, 490, 491/1 (v nadaljevanju vse: Nepremičnine) GGE ... odsek/manual: ..., posekati 61 dreves iglavcev in 4 drevesa listavcev oz. 191,4 m3 iglavcev ter 2,7 m? listavcev, skupaj 194,1 m3 izbranega in označenega drevja v izreku odločbe navedenih količin po drevesnih vrstah (oziroma skupinah drevesnih vrst), vzrokih sečnje in debelinskih razredih (v nadaljevanju vse Poseg, I. točka izreka odločbe). Toženka je še odločila: (i) da je treba po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče ter odpraviti oz. sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah; da je treba sečišče urediti takoj po poseku drevja in spravilu gozdnih lesnih sortimentov, najpozneje pa v dveh mesecih po začetku sečnje; da je treba v primeru poletne sečnje iglavce v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra, sečišče urediti v roku enega meseca po začetku sečnje. Toženka je odločila, da je posek dreves iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe mogoče opraviti do 31. 12. 2024 (3. točka izreka izpodbijane odločbe); da je treba sečnjo in spravilo lesa opraviti tako, da se gozd čim manj poškoduje posebej pa gozdna tla, gozdno mladje, preostalo drevje v gozdu in gozdne prometnice (4. točka izreka izpodbijane odločbe); da pri skupni izbiri drevja za posek lastnik odgovarja za pokazane meje svojega gozda (5. točka izreka izpodbijane odločbe) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe (6. točka izreka izpodbijane odločbe).

Tožničine navedbe

2.Tožnica zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil upravnega postopka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo in Odločbo 18-8-23 odpravi in zahteva povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka

Tožba ni dovoljena.

3.V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS-1, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). Sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt je kot institut vsebinsko opredeljen v drugem odstavku 2. člena ZUS-1, ki določa, da je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Iz te določbe izhaja, da je upravni akt posamični akt, ki ga organ izda pri izvrševanju upravne funkcije in s katerim spreminja strankin pravni položaj.

4.Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj. Izkazovanje pravnega interesa je procesna predpostavka za vodenje upravnega spora. Na obstoj pravnega interesa mora zato paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom istega člena). Če sodišče ugotovi, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo, tožbo kot nedovoljeno zavrže. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, kar pomeni neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Tožnica bi morala kot verjetno izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Tožnica nima pravnega interesa, če si v primeru uspeha s tožbo ne more izboljšati pravnega položaja.

5.Izpodbijana odločba, s katero je (tudi) tožnici kot Lastnici na Nepremičninah dovoljen Poseg, ki ga je (bilo) mogoče opraviti do 31. 12. 2024, je odločba s časovno omejeno veljavnostjo, ki zaradi poteka tega časa, za katerega je bila izdana, ne učinkuje več. S tem je prenehalo tudi pravno razmerje, ki je iz nje izhajalo oziroma se je z njo ustvarilo. Vrhovno sodišče RS4 je že sprejelo stališče, da je sprememba pravnih okoliščin (potek časa, za katerega je bila izdana izpodbijana odločba) sicer nastopila ne glede na voljo strank ali sodišča, vendar pa kot taka vpliva na pravni interes, ki mora obstajati ves čas postopka. Sodišče ugotavlja, da tožnica v času odločanja sodišča ne izkazuje (več) pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes tožnice v tem upravnem sporu v času odločanja sodišča le še dejanske in ne pravne narave. Tožnica, je na poziv sodišča pojasnila, da je njen pravni interes v tem, da želi doseči odpravo izpodbijane odločbe zato, da se bo vzpostavilo prvotno stanje, pred izpodbijano odločbo in na tej podlagi bi naj, tako tožnica, pridobila pravno možnost uveljavljati obogatitvene zahtevke zoper A. A. (v nadaljevanju prizadeta stranka). Kljub pozivu sodišča, da izkaže pravni interes za izpodbojno tožbo, ugotovitvene tožbe, za katero bi, glede na utemeljitev pravnega interesa slednjega morda tožnica imela, ni postavila. Ustaljena in enotna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS5 je, da Upravno sodišče RS tožnike poziva le na odpravo formalnih pomanjkljivosti tožbe v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, ni pa jih dolžno pozivati na spremembe tožbenih predlogov oziroma zahtevkov ali jih opozarjati na to, da naj za možnost uspeha v upravnem sporu predlagajo oziroma zahtevajo nekaj drugega od tistega, kar vsebuje njihova prvotna tožba. Da takšno stališče ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), je potrdilo tudi Ustavno sodišče.6 Tožnica si glede na opisan pravni položaj v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri predlaga odpravo prvostopenjske odločbe (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Odprava namreč pomeni vzpostavitev stanja pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), kar pa za odločbo, izdano za določeno časovno obdobje, ki je že poteklo, ni več mogoče. Ob tem je že s potekom časa nastopilo tudi stanje, za katerega si je tožnica prizadevala s predlogom za odpravo prvostopenjske odločbe, to pa pomeni, da si tožnica zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, svojega pravnega položaja z vloženo tožbo ne bi več mogla izboljšati.7

6.Kot že navedeno, je v skladu s prvim in drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 predmet presoje pred naslovnim sodiščem dokončni, posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V konkretnem primeru tak akt predstavlja prvostopenjska odločba - zgolj s to je bilo namreč poseženo v pravni položaj tožnikov. Drugostopenjska odločba (Odločba 18-8-23), s katero je bila tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena, v pravni položaj tožnice ni (dodatno ali drugače) posegla, zato tožnica tudi za tožbo zoper Odločbo 18-8-23 pravnega interesa ne izkazuje.

7.Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka:

Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, da sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, odločilo, da tožnica trpi svoje stroške tega upravnega spora.

-------------------------------

1 Naslov: ...

2 Naslov: ...

3 Naslov: ...

4 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 203/2025 z dne 15. 12. 2025.

5 Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023, točko 9 in v njej citirano sodno prakso.

6 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1158/23, Up-1159/23 z dne 11. 9. 2025, točki 13 in 14.

7 Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča, I Up 234/2023 z dne 30. 11. 2023, I Up 138/2023 z dne 6. 9. 2023, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023 in I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023.