Jedro

Odločanje o predlogu za vpis (kakršnekoli) pravice v zemljiško knjigo, je pridržano sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter predlog upnikov z dne 18.02.20000 na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99,; ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98; ZIZ) ter drugim odstavkom 60. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur.l. RS, št. 15/94; ZUstS) zavrglo.

Zoper odločitev sodišča prve stopnje so upniki vložili pravočasno pritožbo. Sklep izpodbijajo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je po njihovem mnenju zmotno uporabilo določbo 18. člena ZPP, saj odločanje o njihovem predlogu, s katerim so zahtevali, da se izvrši odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr.št. Up-209/99 z dne 09.12.1999, nedvomno sodi v sodno pristojnost. V izpodbijanem sklepu temu nasprotnih razlogov ni navedenih oziroma v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega, če je sodišče prve stopnje menilo, da gre v danem primeru za pristojnost Vrhovnega ali Upravnega sodišča, bi moralo zadevni predlog odstopiti drugemu stvarno pristojnemu (še vedno sodnemu!) organu, ne pa predlog zavreči. Pritožniki še poudarjajo, da njihov predlog ni predlog za izdajo začasne odredbe, kot to v uvodu izpodbijanega sklepa zmotno navaja sodišče prve stopnje, namreč način izvršitve odločbe Ustavnega sodišča, in sicer tako, da se v zemljiški knjigi pri določenih nepremičninah zaznamuje omenjena ustavna odločba oziroma prepoved razpolaganja s temi nepremičninami. Ponavljajo, da je odločba Ustavnega sodišča izvršljiva ex-lege (tretji odstavek 1. člena ZUstS določa, da so odločbe Ustavnega sodišča obvezne).

Pritožba je utemeljena.

Le zaradi boljšega razumevanja obravnavega problema pritožbeno sodišče ponavlja že znano: Ustavno sodišče RS je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dne 09.12.1999 z odločbo Up-209/99 odločilo, (1.) da se odpravita sklep Vrhovnega sodišča, opr.št. I Up 299/99-5 z dne 20.05.1999 in sklep Upravnega sodišča, opr.št. U 562/99-3 z dne 08.04.1999 (z obema je bila zavrnjena zahteva za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu) ter, ker je imelo zadostno podlago, da odloči tudi o sporni pravici (zahtevi za izdajo začasne odredbe), odredilo še, (2.) da G d.d. Ljubljana (do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča v upravnem sporu) ne sme razpolagati z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka.

Na podlagi odločitve Ustavnega sodišča o prepovedi razpolaganja z nepremičninami (točka 2 izreka odločbe) so M., A., R. in T. Č., ter M.C., I.B. in M.M. dne 18.02.2000 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložili "predlog vpisa prepovedi razpolaganja z nepremičninanimi", s podnaslovom "zaradi izvršitve odločbe Ustavnega sodišča". V njem predlagajo izdajo sklepa z naslednjo povzeto vsebino: za(radi) izvršitve odločbe Ustavnega sodišča naj se v zemljiški knjigi Okra jnega sodišča v Ljubljani pri določenih nepremičninah vpiše oziroma zaznamuje (ta isto) odločbo Ustavnega sodišča RS kakor tudi vpiše prepoved razpolaganja (z istimi) nepremičninami v zemljiški knjigi, in sicer vse do dneva pravnomočno končanega upravnega spora pri Upravnem sodišču v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje (izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani) je odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi, predlog upnikov (bolje "predlagateljev") pa zavrglo, z obrazložitvijo, da drugi odstavek 60. člena ZUstS določa, da odločbo Ustavnega sodišča, s katero je odpravljen posamični akt in s katero je odločeno tudi o sporni pravici oziroma svoboščini, izvrši organ, ki je pristojen za izvršitev posamičnega akta, ki ga je Ustavno sodišče odpravilo in nadomestilo s svojo odločbo. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izrecno ne navaja, kateri organ naj bi bil potemtakem pristojen za odločanje o konkretnem predlogu; glede na vsebino obrazložitve sklepa je med vrsticami prebrati, da je štelo, da sta za izvršitev sporne ustavne odločbe pristojna Vrhovno oziroma Upravno sodišče, iz izreka izpodbijanega sklepa pa nasprotno izhaja, da je štelo, da za odločanje v tej zadevi ni pristojen (noben) sodni organ (predlog je namreč na podlagi drugega odstavka 18. člena ZPP zavrglo).

Pravilno ni ne eno ne drugo. V obravnavanem primeru upniki (predlagatelji) zahtevajo zaznambo odločbe Ustavnega sodišča oziroma vpis pravice prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, oboje v zemljiško knjigo. Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95; ZZK) v krogu pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določa tudi prepovedi odsvojitve in obremenitve oziroma, če oba primera zajemo z enim izrazom, prepovedi razpolaganja (7. točka 10. člena ZZK), odločanje o predlogu za vpis (kakršnekoli) pravice v zemljiško knjigo pa je glede na določbo 4. člena ZZK ("zemljiško knjigo vodi sodišče ...") nedvomno pridržano vedno le sodišču (precizneje njegovemu zemljiškoknjižnemu oddelku).

Zaradi navedenih razlogov (podane sodne pristojnosti) in glede na določbo 63. člena ZZK, da se v postopku za vpis v zemljiško knjigo uporabljajo pravila zakona o nepravdnem postopku, če ZZK ne določa drugače, bo moralo o predlogu za vpis (pravnih dejstev ali pravic) v zemljiško knjigo odločati sodišče (in ne kakšen drug organ), in sicer po pravilih nepravdnega postopka, kar pomeni, da je pritožba upnikov (predlagateljev) utemeljena, odločitev sodišča prve stopnje pa nepravilna. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ukrepa v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZPP, torej izda sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, po pravnomočnosti tega sklepa pa naj se pred pristojnim sodiščem postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka.

Odločitev o razveljavitvi izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.