Jedro

Tožba se zavrne.

Izrek

Tožnik je bil z ustreznim navodilom pozvan k dopolnitvi prošnje, ki tudi po dopolnitvi ostaja pomanjkljiva do te mere, da na njeni podlagi verjeten izgled za uspeh, ki je pogoj za dodelitev BPP, ni izkazan.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 21. 3. 2012 za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji z vložitvijo tožbe zoper avtomehanika zaradi slabo popravljenega vozila.

Po tem ko pojasni pravno ureditev pogojev, ki jih za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožena stranka odločitev utemelji z ugotovitvijo, da iz prošnje, dopolnitve prošnje in predloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj konkretno bi tožnik v sodnem postopku želel zahtevati in na kaj bi oprl svoj zahtevek. Tožnik namreč le pavšalno navaja, da mehanik A.A. s.p. popravila ni opravil v skladu z dogovorom, vendar ne navede, kakšen je bil dogovor in v čem je opravljena storitev z njim neskladna. Iz vsebine predloženih listin tudi ne izhaja, da je bilo ponovno popravilo opravljeno, ker bi bilo prvo neustrezno. Tožnik tudi ni izkazal prizadevanja, da se sporno razmerje reši izvensodno, kot to določa 1. člen ZBPP, izpolnjen pa tudi ni vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, saj je glede na ugotovljeno vsebino spornega razmerja tožnikovo pričakovanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da odločba govori o dveh različnih vozilih, kar je verjetno pomota. Njegovo vozilo je VW Golf 2 GTI. Kovinski vzvod je mehanik, namesto da bi ga zamenjal, le nestrokovno popravil, zato sklopka ni delovala in je moral tožnik nujno k drugemu mehaniku. Ta je ugotovil tudi, da je potisni ležaj, ki je del sklopke, star in izrabljen, čeprav je sklopko menjal mehanik A.A. s.p. pred mesecem dni. Iz tega je razvidno, da svojega dela ni opravil pravilno, saj so tožniku zaradi ponovnega popravila tega dela nastali stroški v višini 75 EUR, ki mu v primeru zamenjave kovinskega vzvoda in zamenjave izrabljenega potisnega ležaja ne bi nastali. Zahtevek je (ob sodni obravnavi, ki se nanaša na drugo zadevo) skušal poravnati izvensodno, vendar se (A.A. s.p.) o tem ni želel pogovarjati. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in mu zagotovi pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe. Tožeča stranka je imela v postopku možnost navesti vsa dejstva in vse dokaze v zvezi z zadevo in na osnovi teh je tožena stranka odločila o vlogi. V tožbi pa tožnik navaja nova dejstva, ki jih v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni navedel, zanje pa tudi ne predlaga nikakršnih dokazov.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja s presojo predloženih dokazil in z razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem kot tudi v pravnem pogledu. Nanje se zato sklicuje in jih ne ponavlja (71. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

V zadevi gre za odločanje na zahtevo stranke. Dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, mora zato stranka navesti natančno, po resnici in določno. Če stranka tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer pa mora skladno s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu. V tem pogledu sodišče ugotavlja, da je bil tožnik z ustreznim navodilom pozvan k dopolnitvi prošnje, da pa ta tudi po dopolnitvi ostaja pomanjkljiva do te mere, da na njeni podlagi verjeten izgled za uspeh, ki je pogoj za dodelitev BPP, ni izkazan.

Znamke vozila tožena stranka povzame skladno z računoma, ki ju je predložil tožnik. Očitek o napačni navedbi vozil je zato, glede na tožnikove navedbe v postopku pred izdajo odločbe, neutemeljen.

V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev, ki so jih imele možnost navajati v postopku izdaje upravnega akta. Dejstva, ki jih tožnik brez vsakršnega pojasnila navaja šele v tožbi, predstavljajo zato nedopustno tožbeno novoto in jih sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave skladno z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1.