Jedro

Pravni interes za ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998 bi tožnik imel, če bi izkazal, da mu bo ugotovitev nepristnosti listine odprla pot, da bo lahko v nekem drugem postopku dosegel kakšno pravico ali korist. Navedb, ki bi utemeljevale njegovo korist za vložitev ugotovitvene tožbe za nepristnost listine, tožnik ni podal. Ugotovitvena tožba že zato ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo „zaradi ugotovitve neveljavnosti - ničnosti izkrivljene jezikovne oblike - izkrivljene jezikovne obličnosti pisca A. A. z dne 29. 10. 1998“, ker je kljub pozivu ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje (peti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

2. V pravočasni pritožbi tožnik navaja, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj ga višje sodišče razveljavi in pošlje zadevo v novo sojenje, podredno pa naj samo odloči v zadevi. Gre za zahtevek v zvezi z ničnostjo „dokumenta z dne 29. 10. 1998, pisateljice A. A.“, ki ga sodišče nepravilno pojmuje kot oporoko oziroma preklic oporoke z dne 2. 5. 1996. List z dne 29. 10. 1998 sploh ni nobena in nikakršna oporoka, A. A. z ničnimi tvorbami na tem listu ni preklicala svoje oporoke z dne 2. 5. 1996, zato sta toženca dolžna dopustiti, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani vpišejo izbrisi vpisov na podlagi oporoke z dne 29. 10. 1998, ki je že na prvi pogled neveljavna in kot taka nična. Dejstva v tožbi so popolnoma jasna in gotova, popolnoma je upošteval 7. člen ZPP. Iz trditev v tožbi jasno izhaja, da je A. A. 29. 10. 1998 svobodno oblikovala tvorbe na listu. Po predhodni natančni analizi v tožbi nedvoumno in jasno zatrjuje: oblikovalka ničnih tvorb na listu z dne 29. 10. 1998, A. A., se je zavestno in svobodno, hote, iz sebe, iz svojega prvinskega gona in vzgiba upirala pisati po nareku prvotožene stranke, ki je k njej prišla na obisk, njen narek je opazovala, to je poslušala, vzporedno pa je delala analizo nareka in ga po svoji svobodni odločitvi namenoma napisala kot tvorbe, kot neznanke, ki niso nosilci pomena. Na podlagi tega je jasno in gotovo zatrjevanje, jasna so dejstva, jasna je podlaga, na kateri gradi svojo zahtevo, jasno in nedvoumno je, da uveljavlja napako oblike.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz sicer težko preglednih tožbenih navedb je mogoče povzeti, da se tožnik ne strinja s tem, da je na podlagi dedovanja po pok. materi njegova sestra vpisana kot lastnica 1/4 nepremičnine z ID znakom 001, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo … v L. Navaja, da je glede na razvoj jezikoslovja in humanistike izvedel za nova dejstva oziroma za možnost uporabiti nove dokaze, saj je bila B. B. vpisana v zemljiško knjigo na podlagi izkrivljene jezikovne oblike - izkrivljene jezikovne obličnosti pisca A. A. z dne 29. 10. 1998, zato uveljavlja neveljavnost - ničnost. V nadaljevanju tožbe predlaga sodišču naj ugotovi, da pisanje A. A. z dne 29. 10. 1998 ne izpolnjuje pogojev za obstoj jezikovne izjave, še manj za obstoj oporoke, saj predstavlja zgolj jezikovno formo z nedopustnimi jezikovnimi hibami, ki so v nasprotju z jezikovnimi normami. Dopis z dne 28. 10. 1998 kaže in izraža hude jezikovne hibe in ga ne moremo uvrstiti med jezikovne znake, ki so nosilci pomena, ampak so neznaki. Zato je nedvoumno edina oporoka A. A. njena lastnoročna oporoka z dne 2. 5. 1996, s katero mu je nepremičnino parc. št. 1 k. o. x zapustila v celoti. Na podlagi nje je postal tudi imetnik lastninske pravice v deležu do 6/8 na parc. št. 2 k. o. x. S tožbenim zahtevkom pa zahteva: 1. ugotovitev, da je jezikovna oblika pisca A. A. z dne 29. 10. 1998 nična; 2. da on deduje na podlagi zapustničine oporoke z dne 2. 5. 1996 zapustničine deleže na parc. št. 1 in 2 do celote, kar pristojno zemljiškoknjižno sodišče vknjiži po uradni dolžnosti; 3. da deduje na podlagi zakonitega dedovanja po pok. A. A. delež 5/24 na parc. št. 2 k. o. x, kar je pristojno zemljiškoknjižno sodišče dolžno vpisati po uradni dolžnosti; 4. da mu toženca plačata pravdne stroške.

5. Iz takih navedb in tožbenega zahtevka ne izhaja jasna opredelitev vsebine zahtevanega sodnega varstva. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnika s sklepom z dne 26. 4. 2016 pozvalo na dopolnitev tožbe in ga pri tem poučilo, kaj mora tožba vsebovati, da jo je mogoče obravnavati ter, da bo v primeru, če tožbe v postavljenem roku ne bo dopolnil, tožbo na podlagi določb 108. člena ZPP zavrglo. Po prejemu pozivnega sklepa je tožnik na sodišče poslal „tožbo“, v kateri natančneje kot v prvi vlogi obrazlaga, zakaj meni, da je zapustnica A. A. na listu z dne 29. 10. 1998 oblikovala „neznake“, ki niso nosilci pomena, pač pa tvorbe, ki niso jezikovna izjava in zato niso oporoka in so same po sebi nične. Tudi tožbeni zahtevek je oblikoval na novo in sicer tako, da je daljši kot prvotni tožbeni zahtevek, ker je v njem analiza besedila lista z dne 29. 10. 1998 in prepis oporoke A. A. z dne 2. 5. 1996 ter natančnejše navedbe o vpisih, ki naj jih zemljiškoknjižno sodišče opravi po uradni dolžnosti. Po vsebini pa je tožbeni zahtevek enak zahtevku v prvotni tožbi.

6. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožba še tudi po njeni popravi ni sposobna za obravnavanje, je pravilen. Prav tako razlogi, ki jih je zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, zato se višje sodišče na njih v celoti sklicuje in bo v nadaljevanju le kratko odgovorilo na navedbe pritožbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Z ugotovitveno tožbo po 181. členu ZPP se lahko zahteva le ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Iz navedb v tožbi in njeni dopolnitvi bi bilo mogoče povzeti, da tožnik zahteva ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998. Vendar je ugotovitveni tožbeni zahtevek dopusten le, če tožnik zanj izkaže pravni interes. Pravni interes za ugotovitev nepristnosti listine z dne 29. 10. 1998 bi tožnik imel, če bi izkazal, da mu bo ugotovitev nepristnosti listine odprla pot, da bo lahko v nekem drugem postopku dosegel kakšno pravico ali korist. Navedb, ki bi utemeljevale njegovo korist za vložitev ugotovitvene tožbe za nepristnost listine, tožnik ni podal. Ugotovitvena tožba že zato ni dopustna. Iz njegovih navedb celo jasno izhaja, da nima pravnega interesa za tako ugotovitveno tožbo. Ne more namreč izpodbijati pristnosti katerekoli listine, pač pa samo pristnost listine, ki nasprotni stranki prinaša določeno korist. Če listina z dne 29. 10. 1998 ni oporoka, kot tožnik trdi v pritožbi, potem nima nobene koristi od ugotovitve njene nepristnosti. Iz zatrjevanih dejstev o zapisu tvorb, ki da niso nosilci pomena, pa tudi ne izhaja pravna podlaga za spremembo v zemljiško knjigo vknjižene lastninske pravice, kar očitno želi doseči tožnik. Vknjižba pravice v zemljiški knjigi se lahko izpodbije le z izbrisno tožbo po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). To tožbo ima tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila kršena zaradi vknjižbe, ki je neveljavna iz materialnopravnega razloga. V tem primeru se z izbrisno tožbo lahko doseže vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Ne le, da tožnik ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, tudi iz njegovih navedb ni mogoče izluščiti razlogov za materialno pravno neveljavnost vknjižbe lastninske pravice tožencev v zemljiški knjigi. Tožbene trditve tako sodišču ne omogočajo, da bi razbralo materialno pravno podlago vtoževanih zahtevkov. Taka tožba pa ni sposobna za obravnavo in jo je treba zavreči. 8. Ker pritožba zaključkov prvostopenjskega sodišča ne izpodbije, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo, je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

9. Stroški pritožbenega postopka niso priglašeni, zato je izrek o njih odpadel.