Jedro

Ker v obravnavani zadevi kot upnik nastopa I. B., zatrjevani novi upnik pa izkazuje pravno nasledstvo po J. B., pri čemer naj bi imeli sicer obe osebi isti rojstni datum, medtem ko se njuna naslova razlikujeta v eni cifri hišne številke, tudi po presoji sodišča druge stopnje istovetnosti upnika v obravnavani zadevi in pravnega prednika novega upnika (zaenkrat) na podlagi podatkov v spisu še ni mogoče potrditi, posledično novi upnik pravnega nasledstva po upniku v obravnavani zadevi v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ zaenkrat še ni izkazal. V nadaljevanju postopka pa bo moralo sodišče prve stopnje tistim, ki zatrjujejo pravno nasledstvo po upniku v obravnavani zadevi, vendarle dopustiti in omogočiti, da to dokažejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Novi upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vstop novega upnika v izvršbo.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje (zatrjevani) novi upnik iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja s primarnim pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za vstop novega upnika v izvršbo, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Uveljavljani pritožbeni razlog naj bi prvostopno sodišče zagrešilo s tem, ko je štelo, da I.B., J. 24/d, R., ki je naveden v izvršilnem naslovu – sodbi, in J.B., J. 23/d, R., ki je naveden v sklepu o dedovanju – podlagi za vstop novega upnika, nista ista oseba. Izpodbijana ugotovitev, ki temelji na sklepanju iz pridobljenih podatkov upravne enote, je po mnenju pritožnika zmotna, saj naj bi že iz podatkov v spisu logično izhajalo, da sta I.B. ter J.B. ista oseba, tak sklep pa bi bil še olajšan, če bi prvostopno sodišče pridobilo dodatne podatke že v okviru preverjanja, ki ga je opravilo pri upravni enoti. Novi upnik zatrjuje, da vstopa v izvršilni postopek na podlagi sklepa o dedovanju, opr. št. I D 288/2012 z dne 21. 5. 2012 po osebi z imenom J.B., roj. 7. 1. 1930, nazadnje stan. J. 23/d, R. (oče vstopajočega upnika), ter da je le-ta identičen osebi I.B.. Po mnenju pritožnika gre za dve izpeljanki istega imena, sodišču pa naj bi se očitno porodil dvom zaradi različnega naslova, ki pa se razlikuje zgolj v eni cifri v hišni številki. Ker iz dopisa UE Maribor izhaja, da v evidencah vodijo samo J.B. s stalnim prebivališčem J. 23/d in da osebe s podatki I.B., J. 24/d ni v evidencah upravnega organa, je po prepričanju pritožnika I.B. ob pravilnem logičnem sklepanju lahko zgolj enako kot J.B., na naslovu J. 23/d (umrl 31. 1. 2012). Nadalje navaja, da bi lahko kakršenkoli dvom po prejemu dopisa upravne enote prvostopno sodišče odpravilo z dodatno poizvedbo v registru prebivalstva o EMŠO številki oseb z navedenima imenoma, ter poudarja, da za stranke označitev upnika v sklepu o izvršbi in v izvršilnem naslovu ni bila sporna. Pritožnik v nadaljevanju pritožbe podrobneje pojasnjuje, kako je prišlo v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, do zapisa napačne hišne številke v naslovu (prvotnega) upnika ter do zapisa imena, ki ga je le-ta vse svoje življenje uporabljal tudi v pravnem prometu (I.), čeprav je bil v evidencah pri upravni enoti vpisan z osebnim imenom J.. Pritožnik predlaga, da prvostopno sodišče po potrebi uvede postopek ugotavljanja istovetnosti oseb I. in J.B. in v zvezi s tem razpiše narok. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnih določb. Na podlagi podatkov v spisu in z dokazi podprtih zatrjevanj strank je bilo v tej fazi postopka dejansko stanje pravilno ugotovljeno in nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je zatrjevani novi upnik svoj predlog za vstop v izvršbo utemeljeval s sklepom o dedovanju opr. št. I D ... z dne 21. 5. 2012, iz katerega izhaja, da je novi upnik eden izmed treh zakonitih dedičev po dne 30. 1. 2012 umrlem J. B., rojenem 7. 1. 1930, nazadnje stanujočem J... 23/ d, R.... Po opravljenih poizvedbah na upravni enoti je prvostopno sodišče smiselno zaključilo, da na podlagi odgovora upravne enote (list. št. 16 spisa) ni mogoče potrditi, da bi bila upnik v obravnavani zadevi (I.B., J. 24/d, R.) in pravni prednik zatrjevanega novega upnika, kot le-ta izhaja iz omenjenega sklepa o dedovanju (J.B., roj. 7. 1. 1930, nazadnje stanujoč J. 23/d, R.) ena in ista oseba. Zato po zaključku sodišča prve stopnje niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ za vstop novega upnika v izvršbo, saj novi upnik ni z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino dokazal, da bi bila terjatev prvotnega upnika I.B., ki je predmet te izvršbe, nanj prenešena ali bi na drug način prešla nanj.

6. Ni mogoče slediti pritožbeni graji zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki jo pritožnik očita takemu prvostopnemu zaključku. Pritrditi je sicer pritožbi, da sta I. in J. dve izpeljanki istega imena, vendar slednje še ne pomeni, da je ti dve imeni mogoče poljubno zamenjevati. Ker v obravnavani zadevi kot upnik nastopa I.B., zatrjevani novi upnik pa izkazuje pravno nasledstvo po J.B., pri čemer naj bi imeli sicer obe osebi isti rojstni datum, medtem ko se njuna naslova razlikujeta v eni cifri hišne številke, tudi po presoji sodišča druge stopnje istovetnosti upnika v obravnavani zadevi in pravnega prednika novega upnika (zaenkrat) na podlagi podatkov v spisu še ni mogoče potrditi, posledično novi upnik pravnega nasledstva po upniku v obravnavani zadevi v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ zaenkrat še ni izkazal. Po vsem obrazloženem je sodišče prve stopnje v tej fazi postopka njegov predlog za vstop v izvršbo utemeljeno zavrnilo, s tem pa ni zagrešilo v pritožbi (edino) uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

7. V nadaljevanju postopka pa bo moralo sodišče prve stopnje tistim, ki zatrjujejo pravno nasledstvo po upniku v obravnavani zadevi, vendarle dopustiti in omogočiti, da to dokažejo. Zaenkrat še sodišče prve stopnje zatrjevanemu novemu upniku te možnosti ni dalo, saj je poizvedbe na upravni enoti opravilo samo, novi upnik pa je imel po prvostopnem sodišču ugotovljeno neskladje med podatki upnika in pravnega prednika zatrjevanega novega upnika prvič možnost pojasnjevati šele v obravnavani pritožbi. Glede na sklep o dedovanju, na katerem je novi upnik utemeljeval svoj predlog za vstop v izvršbo (A7 in A8), naj sodišče prve stopnje pozove oba (preostala) dediča (tretja zakonita dedinja je svoj dedni delež odstopila sodedičema), ki sta le oba hkrati lahko stranki postopka na strani upnika, da izkažeta morebitno pravno nasledstvo po upniku v obravnavani zadevi, vključno z izkazom istovetnosti njunega pravnega prednika in upnika v obravnavani zadevi. Po presoji sodišča druge stopnje pa to niso okoliščine, ki bi jih moralo z nadaljnjimi poizvedbami na upravni enoti sodišče prve stopnje raziskovati samo, kot se v svoji pritožbi neutemeljeno zavzema pritožnik, saj je okoliščine, ki utemeljujejo vstop novega upnika v izvršbo, v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ dolžan dokazovati zatrjevani novi upnik. V kolikor pritožniku in njegovi sodedinji teh okoliščin v obravnavani izvršilni zadevi po tem, ko bosta možnost za to imela, vendarle ne bo uspelo dokazati, pa bosta lahko prenos terjatve nanju v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ še vedno dokazovala s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Glede v pritožbi zatrjevanega, da za stranke označitev upnika v sklepu o izvršbi in v izvršilnem naslovu ni bila sporna, sodišče druge stopnje pripominja, da je bil v obeh navedenih sodnih odločbah naveden (prvotni) upnik, o predlaganem novem upniku in pravnem nasledstvu le-tega pa se dolžnica v obravnavani zadevi še ni imela možnosti izreči. 8. Vse navedeno je v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

9. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.