Jedro

Če je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). V takem primeru se pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka po pooblaščencu dne 6. 12. 2006 vložila pritožbo, ki se v skladu z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnava kot revizija. V njej predlaga Vrhovnemu sodišču, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Iz podatkov računalniške baze Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka dne 27. 6. 2007 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 56/2006-30 z dne 24. 5. 2007. Z dnem izbrisa je tožeča stranka po drugem odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka v upravnem sporu po 76. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

4. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in na katero mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora med celotnim revizijskim postopkom: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. 5. Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna.

6. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (tretji odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).

7. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.