Jedro

V tožbi je tožnica za vse zahtevke vrednost spornega predmeta označila z zneskom 2.000.000 SIT. Tako določene vrednosti spornega predmeta ne pravdne stranke ne sodišče kasneje niso spreminjali. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so tožničini zahtevki uperjeni proti šestim tožencem, ki v tej pravdi niso enotni sosporniki. Odločitev o tožbenih zahtevkih je odvisna tudi od vprašanja (ne)dobrovernosti vsakega od njih (tretji odstavek 244. člena Zakona o zemljiški knjigi), zato bi lahko bila odločitev proti vsakemu tožencu različna (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 372/2011 z dne 17. 11. 2011). Ker toženci niso enotni sosporniki, navedba ene vrednosti spornega predmeta ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije. Tudi če bi označeno vrednost spornega predmeta 2.000.000 SIT razdelili po deležih tožencev, nobena od dobljenih vrednosti ne bi presegala revizijskega praga 1.000.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 318 k.o. ... v korist tožencev E. P. do 23/200, J. P. do 46/200, K. P. do 23/200, A. S. do 46/200, D. T. do 24/200 in B. J. do 38/200 neveljavna ter zahtevek, da se pri tej nepremičnini izbriše lastninska pravica tožencev v navedenem obsegu in se pri njej vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se vpiše kot splošno ljudsko premoženje v upravljanju L. B.. Zavrnilo je tudi tožničin zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov ter odločilo, da je tožnica dolžna povrniti tožencem odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložila tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi in sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, tožencem pa naloži nerazdelno plačilo njenih pravdnih stroškov.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Ker je bila sodba prvostopenjskega sodišča v tej zadevi izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08 - v nadaljevanju ZPP-D), se za presojo dovoljenosti revizije glede na drugi odstavek 130. člena navedenega zakona uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v dotlej veljavnem besedilu.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega (sedaj evrsko protivrednost) 1.000.000 SIT. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se dovoljenost revizije proti odločitvam o posameznih zahtevkih v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP presoja po vrednosti vsakega od njih. V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP).

8. V tožbi je tožnica za vse zahtevke vrednost spornega predmeta označila z zneskom 2.000.000 SIT. Tako določene vrednosti spornega predmeta ne pravdne stranke ne sodišče kasneje niso spreminjali. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so tožničini zahtevki uperjeni proti šestim tožencem, ki v tej pravdi niso enotni sosporniki. Odločitev o tožbenih zahtevkih je odvisna tudi od vprašanja (ne)dobrovernosti vsakega od njih (tretji odstavek 244. člena Zakona o zemljiški knjigi), zato bi lahko bila odločitev proti vsakemu tožencu različna (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 372/2011 z dne 17. 11. 2011). Ker toženci niso enotni sosporniki, navedba ene vrednosti spornega predmeta ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije. Celo če bi označeno vrednost spornega predmeta 2.000.000 SIT razdelili po deležih tožencev, nobena od dobljenih vrednosti ne bi presegala revizijskega praga 1.000.000 SIT.

9. Nedovoljeno revizijo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.