Jedro

Podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo firme, sodišče prepove uporabljati firmo, če spozna, da je ta zahteva opravičena.

Obstojijo opravičeni razlogi za prepoved uporabe firme in njen izbris, če sta imeni obeh firm identični, dejavnost vpisana v sodni register pa je deloma enaka, deloma podobna.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je firma tožene stranke podobna firmi tožeče stranke izreklo, da se toženi stranki prepove uporabljati tako firmo in da se ta firma izbriše iz sodnega registra ter se toženi stranki naloži, da tako firmo na svoje stroške odstrani iz vseh poslovnih prostorov in listin s katerimi posluje ter da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti njene pravdne stroške. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za objavo pravnomočne sodbe v časopisu A. Zoper obsodilni del sodbe je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 353. čl. ZPP. Med drugim trdi, da je potrebno ugotoviti, da je identično samo ime V., imena firme pa nima zaščitenega nobena od strank postopka. Opisana dejavnost ob imenu firme ni tako sorodna, kot to ugotavlja sodišče. Meni, da se kaj drugega ob imenu glede na svojo dejavnost ne more zapisati, ker se tožena stranka primarno ukvarja dejansko izključno z gradbenimi deli, kar vse je razvidno iz dejavnosti tožene stranke. Tako se ne ustvarja nobena zmeda na tržišču, tožena stranka pa deluje samo na lokalnem območju za potrebe podjetja K. Tožeča stranka v postopku z ničemer ni dokazala, v čem lahko vodi identičnost firme k zavajanju kupcev, k zmedi na trgu in ugledu, ko je izkazano, da je samo ime enako, dejavnost pa se v celoti ne prekriva. Opravičeni razlogi, da bi sodišče lahko toženi stranki prepovedalo uporabo firme, torej niso podani.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče dovolj raziskalo dejansko stanje in materialnopravno pravilno odločilo. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopne sodbe v celoti. Zmotno je stališče pritožnika, da ne obstojijo opravičeni razlogi za prepoved uporabe firme in njen izbris, saj sta imeni obeh firm identični, dejavnost vpisana v sodni register pa je deloma enaka, deloma podobna. Dejstvo, da tožena stranka predvsem opravlja gradbeno dejavnost, pritožnika ne more opravičevati v uporabi v sodni register vpisane firme z enakim imenom. Teritorij Republike Slovenije je premajhen, da bi lahko nemoteno poslovale firme z enakimi imeni in enako oziroma podobno dejavnostjo. Tožena stranka je v pritožbi le ponovila navedbe, ki jih je podala že na prvi stopnji in je prvostopno sodišče do njih zavzelo pravilno stališče in z njimi soglaša tudi sodišče druge stopnje. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določila 158. in 159. čl. Zakona o podjetjih.

Neutemeljeno pritožbo je bilo potrebno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo po 368. čl. ZPP.