Jedro

Prvostopenjski organ je s tem, ko je v ponovnem odločanju (po odpravi 3. točke izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in vrnitvi v ponovno odločanje) odločil z izdajo dopolnilnega sklepa, kršil pravila postopka. V prvotnem sklepu je namreč odločil tudi v tej, torej 3. točki izreka (ko je v primeru neizpolnitve obveznosti še v naknadnem roku tožniku zagrozil z novo denarno kaznijo), le odločitev je bila nezakonita, posledično odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje. Hkrati je organ z načinom odločitve, kot izhaja iz izreka (ko je spremenil 3. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in jo nadomestil z novo 3. točko izreka tega istega sklepa, tj. sklepa z dne 25. 9. 2020, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), vezal čas izpolnitve obveznosti tožnika v tej točki na prejetje sklepa z dne 25. 9. 2020, torej za nazaj - retroaktivno, kar ne bi smel.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep - dopolnilni o denarni kazni v upravni izvršbi, št. 06122-2437/2012-58 z dne 7. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom - dopolnilnim o denarni kazni v upravni izvršbi odločil, da se 3. točka izreka sklepa o denarni kazni v upravni izvršbi, št. 06122-2437/2012-51 z dne 25. 9. 2020, glasi: ''Če inšpekcijski zavezanec A. A., tudi v naknadnem roku 30 dni po vročitvi tega sklepa ne bo odstranil nelegalne gradnje, kot je to naloženo z 2. točko izreka odločbe, št. 06122-2437/2012/10 z dne 24. 10. 2012, bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova višja denarna kazen v znesku 3500 EUR (tri tisoč petsto eurov 00/100) (1. točka izreka) in še, da z izdajo tega sklepa posebni stroški niso nastali (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bila v tem postopku izdana inšpekcijska odločba, s katero je bila za prizidek k objektu ... v Ljubljani odrejena odstranitev. Prvostopenjski organ je izdal sklep o denarni kazni v upravni izvršbi, drugostopenjski organ je njegovo 3. točko izreka odpravil in v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ je zato izdal dopolnilni sklep, razloge za odločitev pa utemeljil z drugim odstavkom 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter prvim odstavkom 148. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je pojasnil, da navedb, ki se nanašajo na obveznost, ki se izvršuje, ni mogoče upoštevati. Zato tudi ni predpisana ustna obravnava. Ker je bila 3. točka izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 odpravljena, to pomeni, da je odločitev v tem odpravljenem delu prenehala obstajati in zato ne gre za dvakratno odločanje ali spreminjanje odločitve.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je izpodbijani sklep nezakonit. Posega namreč v sklep o denarni kazni v upravni izvršbi z dne 25. 9. 2020. Na takšen pravno formalen način izdaja dopolnilnih sklepov ni možna, saj pride do retroaktivne veljavnosti. Oba sklepa predstavljata pravno celoto, z različnimi pravnimi učinki, kar je nedopustno. Tožnik je predlagal, da sodišče po izvedbi predlaganih dokazov (zaslišanju tožnika in vpogledu v navedene listine) tožbi ugodi in sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba je utemeljena.

6. V primeru je predmet upravnega spora presoja izpodbijanega sklepa - dopolnilnega o denarni kazni v upravni izvršbi. S tem sklepom je prvostopenjski organ nadomestil 3. točko izreka sklepa o denarni kazni v upravni izvršbi, št. 06122-2437/2012-51 z dne 25. 9. 2020, tako, da se glasi: ''Če inšpekcijski zavezanec - tožnik tudi v naknadnem roku 30 dni po vročitvi tega sklepa, ne bo odstranil nelegalne gradnje, kot je to naloženo z 2. točko izreka odločbe, št. 06122-2437/2012/10 z dne 24. 10. 2012, bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova višja denarna kazen v znesku 3500 EUR (tri tisoč petsto eurov 00/100).'' V uvodu sklepa se je organ skliceval na 220. in 298. člen ZUP, v obrazložitvi pa še na 148. člen ZGO-1. 7. Tožnik odločitvi ugovarja iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka, saj meni, da izpodbijani sklep posega v odločitev, sprejeto v sklepu z dne 25. 9. 2020, napačen pa je tudi pravno formalni način izdaje takega sklepa (dopolnilnega).

8. Sodišče ugovoru tožnika pritrjuje.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep izdan v ponovnem postopku, tj. po tem, ko je drugostopenjski organ v pritožbenem postopku zaradi kršitve 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP odpravil 3. točko izreka sklepa o denarni kazni v upravni izvršbi, št. 06122-2437/2012-51 z dne 25. 9. 2019 - oziroma kot popravljeno - z dne 25. 9. 2020 in zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

10. Po tretjem odstavku 251. člena ZUP organ druge stopnje, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek; v takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najkasneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

11. Že pojem odprave zadeve in vrnitve v ponovno odločanje pomeni, da mora organ prve stopnje o zadevi odločati _ponovno_, tj. z novim aktom, pri čemer mora upoštevati pripombe in napotke drugostopenjskega organa, ugotoviti relevantno dejansko stanje in odločiti, upoštevajoč veljavno materialno pravo.

12. Ob že navedenem je tako ugotoviti, da je prvostopenjski organ s tem, ko je v ponovnem odločanju (po odpravi 3. točke izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in vrnitvi v ponovno odločanje) odločil z izdajo dopolnilnega sklepa, kršil pravila postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

13. Po 220. členu ZUP, ki ureja izdajo dopolnilne odločbe (smiselno tudi dopolnilnega sklepa - op. sod.) se namreč, če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba).

14. Za tako situacijo pa v tem primeru nedvomno ne gre, saj je prvostopenjski organ v prvotnem sklepu odločil tudi v tej, torej 3. točki izreka (ko je v primeru neizpolnitve obveznosti še v naknadnem roku tožniku zagrozil z novo denarno kaznijo), le odločitev je bila nezakonita (ni se je dalo preizkusiti - op. sod.), posledično odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje.

15. Hkrati je organ z načinom odločitve, kot izhaja iz izreka (ko je spremenil 3. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in jo nadomestil z novo 3. točko izreka tega istega sklepa, tj. sklepa z dne 25. 9. 2020, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), vezal čas izpolnitve obveznosti tožnika v tej točki na prejetje sklepa z dne 25. 9. 2020, torej za nazaj - retroaktivno, kar tudi ne bi smel. Retroaktivno učinkovanje odločbe oziroma sklepa je možno namreč le v primerih, predpisanih z zakonom. V tem primeru zakon (ne ZUP v splošnih določbah, med drugim v 220. členu, kot tudi ne v delu, ki ureja izvršbo, in tudi ne ZGO-1 v 148. členu) retroaktivnega učinka izdanega akta ne določa in je tudi iz tega razloga odločitev nezakonita.

16. Sodišče je zato glede na povedano tožbi ugodilo, izpodbijani dopolnilni sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Prvostopenjski organ bo tako moral v ponovnem postopku, sledeč stališču sodišča, ki se tiče postopka, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka, in o zadevi ponovno odločiti na način iz 251. člena ZUP.

18. Sodišče je o zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

19. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).

20. Plačano sodno takso bo sodišče tožniku vrnilo po uradni dolžnosti (36. člen Zakona o sodnih taksah, opomba 6.1 c Taksne tarife).