Jedro

Navedbe tožeče stranke se lahko kvečjemu razume, da je Upravna enota oziroma njen uradnik storil kaznivo dejanje v upravnem postopku. To pa ni ničnostni razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Slednji se nanaša na vprašanje, ali bi z izvršitvijo odločbe prišlo do kaznivega dejanja. Določnih trditev v tem okviru pa tožeča stranka ni postavila.

Kar pa se tiče prisiljenja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja, velja, da je vsebina izdane odločbe njihova posledica. Med nedovoljenimi ravnanji in odločbo je vzročna zveza. Samo ravnanje, torej kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je storil in na koga je pritiskal, pa mora biti izkazano. Prisila je konkretna in se je vršila na določen organ. Nič od naštetega Upravna enota ni zaznala, tožeča stranka pa ne izkazala. Ta je dala ponudbo za prodajo svojega gozdnega zemljišča, stranka z interesom pa jo je sprejela. Upravna enota je, po tem ko je preverila, ali so izpolnjene predpostavke po ZKZ, ta pravni posel odobrila.

Sicer pa se da iz tožbenih navedb razbrati, da je srž nesoglasij v gradnji cestnega križišča. To bi morda sodilo na področje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja v odločbi o odobritvi pravnega posla. S tem v zvezi je Ustavno sodišče Republike Slovenije oblikovalo naslednje stališče. Ugotovljeno dejansko stanje v prvotnem postopku ni predmet (ponovne) presoje v postopku za izrek ničnosti te odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Upravna enota Tolmin (v nadaljevanju: Upravna enota) je odobrila prodajo gozdnega zemljišča tožeče stranke s parcelno številko 2933/4 katastrske občine ... Kasneje je tožeča stranka zahtevala, da to odločbo izreče za nično.1 Upravna enota je sklenila, da ni uveljavljala ničnostnega razloga po prvem odstavku 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP2) in njeno zahtevo zavrnila (izpodbijana odločba).

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: Ministrstvo) je Upravni enoti pritrdilo.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

3. Opisani odločitvi je tožeča stranka nasprotovala. Poudarila je, da je bilo soglasje Upravne enote dano po tem, ko je bilo njeno gozdno zemljišče nezakonito prisvojeno in brez gradbenega dovoljenja pozidano. V skrajšanem postopku ni imela možnosti, da se izjavi. Upravna enota zato ni razpolagala s potrebnimi dejstvi in dokazi, da bi zadevo rešila. Izvesti bi morala posebni ugotovitveni postopek. Izrek ničnosti je izredno pravno sredstvo. Iz navedb tožeče stranke je vidno, da je sporna gradnja križišča. Upravna enota bi morala zaradi varstva javnega interesa razveljaviti odločbo o odobritvi pravnega posla po uradni dolžnosti.

4. Tožena stranka je opozorila, da je Upravna enota pred izdajo izpodbijane odločbe pozvala tožečo stranko k dopolnitvi svoje zahteve. Naložila ji je, da opredeli ničnostni razlog po prvem odstavku 279. člena ZUP in predložitvi zanj dokaze. Obenem jo je seznanila z vsebino tega pravila. Do poteka roka se tožeča stranka ni izrekla. Njene trditve v vlogi in pritožbi so bile splošne.

5. Na tožbo se je odzvala tudi stranka z interesom. Pojasnila je, da bi zatrjevane okoliščine tožeča stranka lahko uveljavljala s pritožbo zoper odločbo o odobritvi pravnega posla. Iz tožbe ni razvidno, zakaj naj bi bil potreben poseben ugotovitveni postopek. Prav tako je izostala razlaga, kako naj bi ji Upravna enota onemogočila sodelovanje v postopku in v čem ji je kršila pravico do izjave. Dvakrat je tožečo stranko pozvala naj dopolni svojo zahtevo na način, da navede ničnostne razloge in predloži dokaze zanje. Ti so v ZUP taksativno predpisani. Nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje ni eden od njih. Zemljišče je bilo po namenski rabi gozdno. Ko je stranka z interesom izvajala gradbena dela na zemljišču, je imela za to podlago.

**Dokazni postopek**

6. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-13). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

7. Tožeča stranka je tožbi med drugim priložila Redni izpis iz zemljiške knjige z dne 25. 8. 2021 (priloga A5).

8. Pozneje, v vlogah z dne 17. 1. 2022 in 24. 1. 2024 je izročila še Poravnavo z dne 5. 7. 2019 (priloga A14), Dodatek k Prodajni pogodbi z dne 25. 6. 2019 podpisan s strani stranke z interesom (priloga A15), Dodatek k poravnavi z dne 5. 7. 2019 s prilogo (priloga A16), fotografije (priloge A17 do A19), elektronsko sporočilo stranke z interesom z dne 10. 7. 2019 (priloga A20), Dodatek k prodajni pogodbi z dne 12. 11. 2019 (priloga A21), elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 16. 12. 2019 in odgovor nanj s strani stranke z interesom ter replika tožeče stranke (priloga A22), elektronsko sporočilo stranke z interesom z dne 24. 5. 2019 (priloga A23), elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 17. 12. 2019 in odgovor nanj s strani stranke z interesom (priloga A24), elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 9. 3. 2020 in odgovor nanj s strani stranke z interesom z dne 10. 3. 2020 (priloga A25), elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 17. 12. 2019 in odgovor nanj s strani stranke z interesom (priloga A26), Dopis "Molk Občine Kobarid na moje vloge" z dne 24. 1. 2024 (priloga A28), Dopis "Informacija" z dne 4. 1. 2024 (priloga A29), Priloge (priloga A30) in satelitski posnetek terena križišča v Borjani v letu 2017 in 2020 (priloga A31).

9. Sodišče jo je, v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP4 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), opomnilo na zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Omenjenih dokazov ni vzelo v obzir. Njihova odsotnost v upravnem postopku ni bila upravičena. Razlaga, da so bili dani zato, da si sodišče ustvari sliko dogajanja in da za satelitske posnetke ni vedela, ni osnovana. Gre namreč za okoliščine na strani tožeče stranke (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).5 Poleg tega so določene listine nastale po izdaji izpodbijane odločbe (druga poved 52. člena ZUS-1; priloge A5, A28 in A29).6 Končno so bili vsi dokazi, priloženi k vlogama z dne 17. 1. 2022 in 24. 1. 2024, ponujeni po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tem pogledu so prepozni.7

10. Stranka z interesom pa svojih dokazov ni predlagala v podkrepitev pravno pomembnih dejstev (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Potek sklenitve prodajne pogodbe in njene izpolnitve v oziru na tožbene navedbe niso odločilna dejstva. Kot rečeno, si tožeča stranka s tožbo prizadeva za izrek ničnosti odločbe o odobritvi pravnega posla. Sodišče je zato dokazne predloge stranke z interesom (Prodajna pogodba z dne 25. 6. 2019, priloga C2; Dodatek k Prodajni pogodbi z dne 25. 6. 2019, sklenjen dne 13. 12. 2019, priloga C3; Odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4236-51468/2019-2(11-130-08) z dne 27. 12. 2019, priloga C4; Pregled plačilnih nalogov z dne 4. 5. 2020, priloga C5; Potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 15. 11. 2019, priloga C6; Poziv za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu k Dodatku k Prodajni pogodbi z dne 35. 6. 2019, sklenjenemu dne 13. 12. 2019, priloga C7; Potrdilo o oddaji pošiljke z dne 23. 12. 2020 in Povratnica z dne 24. 12. 2020, priloga C8; Potrdilo Okrožnega sodišča v Kranju o vloženi tožbi z dne 17. 3. 2021, C9; elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 28. 4. 2020, priloga C10; elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 29. 12. 2020, priloga C11; elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 30. 12. 2020, priloga C12; Pregled plačilnih nalogov z dne 10. 3. 2021, priloga C13 ter zaslišanje A. A. in B. B.), zavrnilo.

11. Ostale listine (A1 do A4, A6 do A13, A27, C1) in upravni spis številka: 330-1531/2019 je sodišče prebralo in ocenilo.

**Materialno pravo**

12. Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ8) se šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ZKZ (prvi odstavek 17. člena ZKZ). Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način določen z ZKZ, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ). Pravni posel odobri upravna enota (prvi odstavek 19. člena ZKZ), ki to stori z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ).

13. Za nično se izreče odločba: 1. ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; 2. ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; 3. ki je sploh ni mogoče izvršiti; 4. ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; 5. ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja; 6. v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost (prvi odstavek 279. člena ZUP).

**K I. točki izreka**

14. Tožba ni utemeljena.

15. Tožeča stranka je zahtevala, da Upravna enota izreče odločbo o odobritvi prodaje njenega gozdnega zemljišča za nično.

16. Upravna odločba je nična, če je nepravilna oziroma nezakonita do te mere, da tega z nobenim pravnim sredstvom ni mogoče popraviti in uskladiti z zakonom. Opisana odločba ne postane dokončna, niti pravnomočna in nima pravnega učinka.9 Izrek ničnosti je izredno pravno sredstvo, s katerim upravni organ za nazaj ugotovi, da upravna odločba sploh ne bi smela biti izdana. 10

17. Nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki povzročijo ničnost je ZUP taksativno naštel (prvi odstavek 279. člena ZUP). Gre za najhujše kršitve, zaradi katerih je odločba absolutno nična.11 Za tako jo je mogoče izreči kadarkoli in na pobudo udeleženih v upravnem postopku, kot tudi tretjih oseb, v katerih pravni položaj je posegla.12 Odločitev je deklaratornega značaja, saj je, kot omenjeno, odločba sama po sebi nična.13

18. Tako drži, da za izrek ničnosti ni potrebna zahteva stranke. Upravni organ, ki spozna, da je odločba nepopravljiva na zgoraj razložen način, jo po uradni dolžnosti razglasi za nično (prvi odstavek 280. člen ZUP).14

19. V pričujočem primeru ni šlo za tak položaj. Upravna enota je 3. 3. 2021 tožečo stranko obvestila,15 da je postopek odobritve in prodaje njenega gozdnega zemljišča tekel po ZKZ. Ničnostnega razloga ni zasledila, zato jo je pozvala, da ga opredeli in zanj predloži dokaze. Tožeča stranka je v elektronskem sporočilu ponovila navedbe iz svoje zahteve.16 Na enak, kasnejši poziv,17 pa se ni odzvala. Ob tej priliki jo je Upravna enota tudi opozorila, da bo njeno zahtevo zavrnila zaradi neobstoja ničnostnega razloga.

20. S tega vidika tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije;18 in 9. člen ZUP). Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Na prvi poziv Upravne enote je tožeča stranka povzela že dana navajanja, na drugega pa ni odgovorila. Ravnanje Upravne enote in odziv nanj s strani tožeče stranke ne puščata dvoma, da je imela slednja možnost predstaviti svojo plat in zavrniti zaključke Upravne enote. Sicer tožbene navedbe v tej smeri niso določne (konkretizirane); tožeča stranka je le citirala prvi odstavek 144. in prvi odstavek 145. člena ZUP.19

21. Iz zahteve za izrek ničnosti bi se dalo smiselno izluščiti, da je tožeča stranka uveljavljala dva ničnostna razloga. Prvi je ta, da bi izvršitev odločbe lahko povzročila kaznivo dejanje (2. točka prvega odstavka 279. člena ZUP) in drugi, da je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

22. Toda navedbe tožeče stranke se lahko kvečjemu razume, da je Upravna enota oziroma njen uradnik storil kaznivo dejanje v upravnem postopku.20 To pa ni ničnostni razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Slednji se nanaša na vprašanje, ali bi z izvršitvijo odločbe prišlo do kaznivega dejanja.21 Določnih trditev v tem okviru pa tožeča stranka ni postavila.

23. Kar pa se tiče prisiljenja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja, velja, da je vsebina izdane odločbe njihova posledica. Med nedovoljenimi ravnanji in odločbo je vzročna zveza.22 Samo ravnanje, torej kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je storil in na koga je pritiskal, pa mora biti izkazano.23 Prisila je konkretna in se je vršila na določen organ.24 Nič od naštetega Upravna enota ni zaznala, tožeča stranka pa ne izkazala. Ta je dala ponudbo za prodajo svojega gozdnega zemljišča, stranka z interesom pa jo je sprejela. Upravna enota je, po tem ko je preverila, ali so izpolnjene predpostavke po ZKZ, ta pravni posel odobrila.

24. Sicer pa se da iz tožbenih navedb razbrati, da je srž nesoglasij v gradnji cestnega križišča. To bi morda sodilo na področje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja v odločbi o odobritvi pravnega posla. S tem v zvezi je Ustavno sodišče Republike Slovenije oblikovalo naslednje stališče. Ugotovljeno dejansko stanje v prvotnem postopku ni predmet (ponovne) presoje v postopku za izrek ničnosti te odločbe.25 Z drugimi besedami, z uveljavljanjem ničnostnih razlogov ni mogoče doseči, da se spet tehta morebitno nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Širša razlaga pravil prvega odstavka 279. člena ZUP ni dopustna.26

25. Na koncu sodišče še pripominja, da so tako tožbena zatrjevanja, kot navajanja v zahtevi za izrek ničnosti splošne narave. Kot taka pa niso upoštevna.

26. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

27. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Šlo je za odločbo Upravne enote številka 330-1531/2019/2 z dne 3. 12. 2019. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010, 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 5 Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 224/2019 z dne 8. 7. 2020, 10. točka, X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 6 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 7 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 8 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 59/1996 z dne 25. 10. 1996, 67/2002 z dne 26. 7. 2002, 36/2003 z dne 16. 4. 2003, 43/2011 z dne 3. 6. 2011, 58/2012 z dne 31. 7. 2012, 27/2016 z dne 11. 4. 2016, 79/2017 z dne 28. 12. 2017 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-340/96 z dne 12. 3. 1998, U-I-26/97-8 z dne 13. 7. 2000, U-I-266/98-72 z dne 28. 2. 2002. 9 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-666/10-14 z dne 12. 5. 2011, 4. točka. Tako tudi Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, strani 325 in 464. 10 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-666/10-14 z dne 12. 5. 2011, 4. točka. Tako tudi Janez Čebulj: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 740. 11 Pravna teorija pozna še relativno nične odločbe, ki so sicer izpodbojne, z razliko, da je njihovi pravilnosti in zakonitosti mogoče oporekati ne glede na objektivne roke (Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, stran 326). 12 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-666/10-14 z dne 12. 5. 2011, 8. točka. Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča I Up 25/2023 z dne 14. 6. 2023, 8. točka. Tako tudi Janez Čebulj: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, strani 744 in 745. 13 Kot pod opombo 9. 14 Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, stran 467. 15 Obvestilo številka 330-1531/2019/4 z dne 3. 3. 2021. 16 Elektronsko sporočilo tožeče stranke z dne 3. 3. 2021. 17 Dopis Upravne enote številka 330-1531/2021/6 z dne 23. 3. 2021. 18 Objavljena v Uradnih listi Republike Slovenije, številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 19 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 9/2014 z dne 12. 5. 2016, 7. točka, X Ips 95/2014 z dne 22. 7. 2014, 13. točka in sodbo X Ips 494/2010 z dne 26. 3. 2012, 16. točka. Primerjaj še sodbi Vrhovnega sodišča I Up 215/2016 z dne 24. 8. 2016, 14. točka in I Up 94/2014 z dne 3. 4. 2014, 11. točka ter sklep X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012, 10. točka. 20 Janez Čebulj: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 741. 21 Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, strani 465 in 466. Primerjaj še sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 242/2013 z dne 2. 9. 2015, 12. točka. 22 Erik Kerševan, Vilko Androjna: Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, IUS Software, GV Založba 2017, strani 466 in 467. 23 Janez Čebulj: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, stran 742. 24 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 1296/2003 z dne 10. 11. 2005, osmi odstavek. 25 Ustavno sodišče Republike Slovenije Up-485/02-8 z dne 19. 2. 2004, 4. točka. 26 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 782/2003 z dne 9. 11. 2006, štirinajsti odstavek.