Jedro

Če gre za nujno BPP iz 36. člena ZBPP, prosilec ni dolžan še pred odobritvijo izkazati, da izpolnjuje pogoje za BPP, kot se je zahtevalo od tožnika v konkretnem primeru.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 115/2014 z dne 24. 4. 2014 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP z dne 22. 4. 2014 za sestavo in vložitev odgovora na poziv Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. P 57/2014 z dne 15. 4. 2014, oziroma za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v zadevnem pravnem postopku, zavrnil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) poslal po elektronski pošti izven delovnega in poslovnega časa sodišča, in sicer dva dni pred iztekom roka za odgovor na pripravljalno vlogo tožene stranke. V spremnem dopisu pa je navedel samo, da je Javno komunalno podjetje A. d.o.o. (kot tožeča stranka v pravdnem postopku) v preteklosti že podalo podobno tožbo in da je bil takrat tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen. Zato je pristojni organ tožnika zaradi nujnosti zadeve na elektronski naslov, s katerega je podal prošnjo, pozval, da podrobneje navede razloge, iz katerih meni, da ni dolžan plačati položnic za odvoz smeti, saj naj bi komunalno podjetje po lastnih trditvah in z urnikom odvoza smeti dokazalo, da organizirani odvoz odpadkov redno izvaja in torej svojo dolžnost redno opravlja. Na poziv se tožnik ni odzval vse do izdaje izpodbijane odločbe. Zato je pristojni organ odločil na podlagi zbranih podatkov ter pri tem ugotovil, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v pravdnem postopku in da zato ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno s finančnim pogojem in katerega obstoj se zato ni presojal. Na podlagi vpogleda v dopolnitev tožbe tožeče stranke v pravdnem postopku (komunalnega podjetja) je namreč ugotovil, da tožeča stranka zatrjuje in z urnikom odvoza smeti dokazuje, da dejansko izvaja storitev odvoza smeti izpred tožnikovega odjemnega mesta na ..., v D. in s tem izpolnjuje dolžnost odvoza komunalnih odpadkov. Tožnik nasprotno prošnje ni dopolnil in tako ni pojasnil, iz katerega razloga oziroma na podlagi katerih dejstev ni dolžan plačati odvoza odpadkov. Ker se je skliceval na sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah P 57/2014 z dne 15. 4. 2014, je pristojni organ štel, da ugovarja iz istih razlogov kot v prejšnjem postopku in torej, da tožeča stranka storitve v zvezi s smetmi na njegovem naslovu ne opravlja. V tej zvezi pa pristojni organ ob upoštevanju predpisov o ravnanju s komunalnimi odpadki in o opravljanju gospodarske javne službe v tej zvezi ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi in njeni dopolnitvi izkazuje, da svojo dolžnost izvajanja komunalnih storitev na naslovu tožnik redno opravlja in da je zato tožnik terjani znesek dolžan plačati. Zato tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v navedenem pravdnem postopku. S tem pa ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev zaprošene BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se s takšno odločitvijo in z ravnanjem sodišča ne strinja. Ker je prava neuka oseba, prosi, da se mu dodeli BPP ter na ta način pomaga, da bo dokazal, da odločitev ni pravilna. Ker je prejemnik socialne podpore, prosi tudi za oprostitev vseh stroškov postopka in sodnih taks. V tožbi navaja, da sodišče krši Ustavo in EKČP, ker mu od vsega začetka ne nudi BPP. Ker ni pravnik, ne razume razlogov, ki jih vsebujejo sodne odločbe. S tem prihaja do stanja, ki mu povzroča vedno večjo stisko in bolečine. Meni, da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh s tožbo. Razen tega svojih trditev ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Ker tožniku ni bila zagotovljena BPP, se v zadevi ni odločalo zakonito, saj se ni mogel pritožiti tako, kot bi to naredil pravnik. S tem je bil prikrajšan za pošteno sojenje in zato ne more biti nobena odločitev zakonita. Zato je tožba utemeljena in zato je treba zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, ki ga zasluži in ki mu po Ustavi in EKČP pripada. Sodišču pomotoma ni posredoval želenih podatkov, ker so se nekako prenesli med osnutke. Takoj ko je bil obveščen o tem, je nemudoma posredoval sodišču vse podatke, vendar mu še do sedaj niso izdali odločbe o dodelitvi odvetnika. Celo ponovno je zaprosil za dodelitev odvetnika v zadevi in še enkrat posredoval vso dokumentacijo. Komunala ni nikdar odvažala smeti, ker ni bilo kontejnerjev. Na kosila je tožnik hodil na Rdeči križ. Prihodkov nima nobenih, ukinjena mu je bila socialna (pomoč) in zdravstveno zavarovanje. Sodišče pa ga je s sodbo P 33/2011 oprostilo plačila komunalnih storitev in ni sledilo neresničnim navedbam tožene stranke (pravilno: tožeče stranke - komunalnega podjetja), da mora tožnik storitve plačati.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Iz predloženih upravnih spisov sledi, da je tožnik zaprosil za hitro – urgentno reševanje prošnje in torej za BPP na podlagi 36. člena ZBPP. Iz spisov in iz razlogov izpodbijane odločbe nasprotno ne sledi, da bi pristojni organ o prošnji odločil na navedeni pravni podlagi. V primeru prošnje za nujno BPP je namreč potrebno preizkusiti najprej, ali obstajajo zanjo razlogi, saj se lahko odobri na podlagi citirane določbe samo, če gre za situacijo, ko bi prosilec zaradi odločanja o prošnji zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Če takšna situacija obstoji, pa mu je pristojni organ v skladu s prvim odstavkom citiranega člena dolžan nemudoma odobriti BPP, in sicer samo za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Če gre za nujno BPP iz 36. člena ZBPP, torej prosilec ni dolžan še pred odobritvijo izkazati, da izpolnjuje pogoje za BPP, kot se je zahtevalo od tožnika v konkretnem primeru. Prosilec, ki mu je bila odobrena nujna BPP, mora namreč takoj ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi BPP dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po ZBPP (tretji odstavek istega člena). To pa pomeni, da v konkretnem primeru, kolikor gre za nujno BPP, ni bilo podlage za to, da se tožnikova prošnja zavrne zato, ker tožnik pogojev za BPP ne izpolnjuje. Če se ugotovi, da odobritev nujne BPP ni bila utemeljena, ali če prosilec izpolnjevanja pogojev v predpisanem roku ne dokaže, pa se v skladu s četrtim odstavkom 36. člena ZBPP uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti pravni pomoči. Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo pristojnemu organu, da o prošnji tožnika za BPP ponovno odloči. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni predmet tega postopka. V zvezi s predlogom za taksno oprostitev pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.