Jedro

Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V sodni praksi se upošteva domneva, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa oziroma imetniku depozita. Okoliščina, da gre za denarna sredstva, ki so pred ali ob smrti zapustnika na zapustnikovih računih, pa je eno od dejstev, ki jih sodišče upošteva pri presoji, čigava pravica je bolj ali manj verjetna. Na pravdo so največkrat napoteni dediči, ki zatrjujejo drugačno stanje, kot ga izkazuje bančna evidenca.

Izrek

I. Pritožbi dedinje S. A. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi izrek v tem delu glasi: „Zakonita dedna upravičenka M. G., ..., se napoti na pravdo, v kateri mora vložiti tožbo zoper zakonito dedno upravičenko S. A. za ugotovitev, da denarna sredstva v znesku 4.900 EUR, ki jih je z bančnega računa zapustnice dvignila S. A., ne spadajo v zapuščino po pokojni F. G. Zakonita dedna upravičenka S. A., ..., se napoti na pravdo, v kateri mora tožiti zakonito dedno upravičenko M. G. za ugotovitev, da denarna sredstva v znesku 300 EUR, ki jih je z bančnega računa zapustnice dvignila S. A., ne spadajo v zapuščino po pokojni F. G.“

II. V ostalem se pritožba dedinje S. A. zavrne.

III. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških se pridrži za sklep o dedovanju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dedinji M. G. in S. A. napotilo na pravdo. Pri tem je glede posameznega zahtevka na pravdo napotilo tisto od njiju, katere pravico je štelo za manj verjetno. Dedinja M. G. je dolžna vložiti tožbo za uveljavitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena med zapustnico, njenim sedaj že pokojnim možem ter S. A. in vrnitev polovice nepremičnin parc. št. 485, k.o. X, in št. 794, 793, k.o. Y, v zapuščino po pokojni F. G. Dedinja S. A. pa je dolžna vložiti tožbo, v kateri mora tožiti dedinjo M. G., da denarna sredstva v znesku 5.200 EUR, ki jih je z bančnega računa zapustnice dvignila S. A., ne spadajo v zapuščino po pokojni F. G. 2. Pritožbo zoper III. točko prvostopenjskega sklepa je vložila dedinja S. A. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v III. točki tako, da se na pravdo napoti dedinjo M. G. in se ji naloži plačilo stroškov. Sklicuje se na sodno prakso, v kateri zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi tudi premoženje, ki ga zapustnik v trenutku smrti ni imel, napoti na pravdo dediča, ki to zatrjuje. Sodišče bi zato za znesek najmanj 4.900 EUR moralo na pravdo napotiti M. G. Med dedinjama ni sporno, da je bila dedinja S. A. pooblaščenka za dvig denarja z zapustničinih bančnih računov. V trenutku zapustničine smrti na njenem bančnem računu vtoževanega zneska ni bilo več. Pritožnica je denarna sredstva dvignila po nalogu zapustnice, ki je bila takrat popolnoma prisebna in sposobna za razsojanje. Po zapustničinem izrecnem navodilu je dvignila denar za kritje pogrebnih stroškov in stroškov za vzdrževanje in oskrbo zapustničinega groba.

Pritožnica nima pravnega interesa za vložitev naložene ji tožbe, saj hkrati uveljavlja terjatev v višini 2.805,53 EUR iz naslova pogrebnih stroškov. Poleg tega je S. A. zakonita dedinja v deležu ½ dvignjenih sredstev, preostalo polovico pa bo prav tako lahko podedovala iz zapuščine, saj je uveljavljala vračilo daril, ki jih je zapustnica naklonila M. G. Darila krepko presegajo polovico celotnega zneska dvignjenih sredstev.

3. Pritožba je bila vročena dedinji M. G., ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po 1. točki prvega odstavka 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva ali pravo, in sicer, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka, ki sicer niti ni izpodbijana, je torej pravilna.

6. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je dedinja S. A., ki je bila pooblaščena za dvigovanje denarja z zapustničinega računa, 6. 2. 2018 (pred zapustničino smrtjo) dvignila z zapustničinega računa 4.900 EUR, po zapustničini smrti pa še 300 EUR. Dedinja M. G. zatrjuje, da spadajo denarna sredstva v znesku 5.200 EUR v zapuščino po pokojni, dedinja S. A. pa temu nasprotuje in navaja, da je denar dvignila po navodilu zapustnice, ki ga je namenila za plačilo stroškov pogreba in urejanje groba. S. A. je znesek 2.805,53 EUR do sedaj že porabila za kritje stroškov pogreba, preostali znesek pa je namenjen za vzdrževanje groba.

7. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V sodni praksi se upošteva domneva, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa oziroma imetniku depozita.1 Okoliščina, da gre za denarna sredstva, ki so pred ali ob smrti zapustnika na zapustnikovih računih, pa je eno od dejstev, ki jih sodišče upošteva pri presoji, čigava pravica je bolj ali manj verjetna. Na pravdo so največkrat napoteni dediči, ki zatrjujejo drugačno stanje, kot ga izkazuje bančna evidenca.

8. Denarna sredstva v višini 4.900 EUR so bila z zapustničinega računa dvignjena še za časa njenega življenja, poleg tega ni sporno, da je bila pritožnica s strani zapustnice pooblaščena za dvigovanje denarja z njenega računa. Pritožnica tudi trdi ter izkaže, da je bil del denarnih sredstev porabljen za pogrebne stroške, ostalo je namenjeno za vzdrževanje groba. Če torej zapustnica v trenutku smrti tega premoženja ni imela več, mora tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je zato njegova pravica manj verjetna. Na pravdo zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi tudi 4.900 EUR, je treba napotiti dedinjo, ki to zatrjuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dedinje S. A. delno ugodilo in izpodbijani sklep v III. točki izreka spremenilo tako, da je za ugotovitev, da v zapuščino spada tudi znesek 4.900 EUR (ki ga je z zapustnikovega računa dvignila dedinja S. A. pred zapustničino smrtjo) napotilo dedinjo M. G. (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

9. Sredstva, ki so bila z zapustničinega računa dvignjena po njeni smrti, so bila v trenutku smrti zapustnice zapustničina, saj so tvorila premoženje, ki ga je imela zapustnica v trenutku smrti. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (300 EUR) ne sodi v zapuščino in mora dedinja S. A. dokazati, da denarni znesek 300 EUR, ki je v trenutku zapustničine smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dedinje S. A. v tem delu zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Sklep o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo ni končni sklep. Stroški, ki so nastali z vložitvijo pritožbe, so zato del stroškov postopka. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o dedovanju.

1 Primerjaj sklep VSL I Cp 1087/2002, VSM I Cp 968/2016 in VSL II Cp 239/2017. Drugačno stališče je zavzeto v sklepu VSL I Cp 1245/2016.