Jedro

Če je med strankama spor o tem, ali je pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, pogodba ali pa arondacijska odločba, je potrebno preizkusiti prav vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenjeni sporazum in ugotoviti, ali ima prav vse elemente pravno veljavne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1865/99-12 z dne 8.11.2000 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.10.1999. Z njo je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Upravne enote B. z dne 7.6.1999. Prvostopni organ je z izpodbijanim delom odločbe vrnil pokojnemu upravičencu J.R. v last in posest parc. št. 3484/49, pašnik v izmeri 540 m2, vpisano pri vl. št. 2002 k.o. K.v. in v korist upravičenca J.R. vzpostavil solastninsko pravico in delež na zemljišču parc. št. 3475/4, gozdna plantaža v izmeri 570.102 m2, vl. št. 1997 k.o. K.v., solastninski delež 927/570102-tin; na parc. št. 3461/413, gozd v izmeri 62.460 m2, vl. št. 2150 k.o. K.v., solastninski delež 225/62460-tin; na prac. št. 3461/85, gozdna plantaža v izmeri 68.584 m2, vl. št. 2002 k.o. K.v., solastninski delež 8778/68584-tin; na parc. št. 3461/197, gozdna plantaža v izmeri 271.461 m2, solastninski delež 4054/271461-tin; na parc. št. 4585, njiva v izmeri 20.395 m2, vl. št. 1555 k.o. K.v., solastninski delež 9526/20395-tin in na parc. št. 4179, travnik v izmeri 6.181 m2, vl. št. 1555 k.o. K.v., solastninski delež 9926/6181-tin. Odločil je tudi, da ima denacionalizacijski zavezanec za izročitev posesti nepremičnin - tožnik pravico podaljšanja posesti in uporabe v skladu z določili 24. člena Zakona o denacionalizaciji, vendar le do sporazumne ureditve razmerja z upravičencem oziroma skrbnikom za posebne primere, najkasneje pa do izteka rodnosti trajnih nasadov oziroma do skrajnega zakonskega roka - 10 let od uveljavitve ZDen.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka v zmoti, ko zatrjuje, da je bila dejanska podlaga za prenos lastništva na parcelah, ki so predmet denacionalizacije, zapisnik - dogovor in ne arondacijska odločba. Iz spisnih podatkov izhaja, da je bil za nepremičnine, ki so predmet tega postopka, pred izdajo arondacijske odločbe sestavljen zapisnik, ki pa tudi po presoji sodišča ne predstavlja pravne podlage odvzema nepremičnin. Pravno podlago predstavlja odločba o arondaciji, predhodno sestavljeni zapisnik predstavlja le fazo v postopku arondacije.

Sodišče zato zavrača ugovor tožeče stranke, da je odločba o arondaciji fiktivna. Navedena odločba je namreč bila podlaga za vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Tožnik pa v podrobnostih niti ne pojasni, zakaj naj bi bila odločba fiktivna. Dejstvo, da je bil pred izdajo arondacijske odločbe sestavljen zapisnik, v katerem sta takratni stranki sporazumno določili višino odškodnine, ne zadošča za ugotovitev, da je odločba fiktivna.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialni zakon nepravilno uporabljen. Skozi ves denacionalizacijski postopek je zatrjevala, opozarjala in dokazovala, da je šlo za prodajo zemljišča in da je bila 25.2.1963 sporazumno sklenjena pogodba - zapisnik št. 135 med pravnim prednikom tožeče stranke Kmetijskim gozdarskim podjetjem B. in bivšim lastnikom J.R. S sporazumno sklenjeno pogodbo - zapisnikom so se arondant in upravičenci do arondacije dogovorili za prenos zemljišča prostovoljno in se hkrati tudi sporazumeli o plačilu ustrezne kupnine. Tako prenešeno zemljišče je prevzela tožeča stranka takoj po podpisu te pogodbe - zapisnika in ga prej ni koristila. Iz tega izhaja, da je šlo za prostovoljni prenos lastnine in takega prenosa ni mogoče šteti za prisilno podržavljenje. Tožena stranka ni upoštevala dejstva, da je bila pogodba - zapisnik, dejansko sklenjena pravno veljavna pogodba, ki je vsebovala vse obligatorne sestavine in predstavlja pravno podlago za odvzem nepremičnin in ne le fazo v postopku denacionalizacije. Tožena stranka je prezrla dejstvo prave volje arondanta, da zemljišče proda po takratnih cenah za 1 m2 zemljišča. Arondacijska odločba, ki je sledila tako sklenjenemu in podpisanemu dogovoru, je bila zgolj fiktivna, saj so na tak način stranke pridobile ugodnosti, ki jih sicer ne bi. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Med strankama je sporna pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer navedlo svoje stališče, vendar po presoji pritožbenega sodišča ni odgovorilo na vse tožbene ugovore. Tako ni odgovora na ugovor, da je bil prenos zemljišča opravljen takoj, po podpisu sporazuma in da je bil sporazum dejansko pravno veljavno sklenjena pogodba, ki je vsebovala vse obligatorne sestavine. Zatrjevane fiktivnosti arondacijske odločbe ni mogoče obravnavati ločeno od ugovora pravno veljavnega pravnega posla. To pa pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o navedenih odločilnih dejstvih. Sicer pa ne med upravnimi in ne med sodnimi spisi spornega sporazuma niti ni. Zato navedenih ugovorov, ki jih tožeča stranka ponavlja kot pritožbene, ni možno preizkusiti.

Glede na določbo 3. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, torej kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je izpodbijano sodbo na podlagi določbe 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.