Up-287/00

6. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper ravnanje Upravne enote Grosuplje se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je kot pravni naslednik pri pristojnem upravnem organu že leta 1992 in 1993 vložil tri zahteve za denacionalizacijo premoženja, ki naj bi bilo podržavljeno njegovim pravnim prednikom. Postopke naj bi vodila Upravna enota Grosuplje v zadevah št. 321-527/92, 321- 14/92 in 363-5/93. V vseh postopkih naj bi bilo ugotovljeno, da so upravičenci vložili pravilno sestavljeno zahtevo in da so vloge popolne. Vložil naj bi že pritožbo zaradi molka upravnega organa, pritožbo na različne urade, pritožil naj bi se tudi predsedniku Vlade. Ker naj bi o zahtevah za denacionalizacijo prvostopni upravni organ ne odločal, kljub temu, da je od vložitve zahtev poteklo že osem let, meni, da so mu bile kršene: pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP) ter pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Zato predlaga uvedbo postopka za ugotovitev odškodninske odgovornosti države in odgovorne osebe upravnega organa po 26. členu Ustave.

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma sme Ustavno sodišče odločiti pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi lahko z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Na podlagi 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju: ZUS) ima stranka pravico sprožiti upravni spor, če upravni organi prve in druge stopnje ne izdajo odločbe v predpisanih rokih. Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnik tega pravnega sredstva ni izčrpal. Prav tako ni uveljavljal sodnega varstva, ki ga ima po 4. členu ZUS v upravnem sporu zaradi kršitve pravic in pravnih koristi, ki nastajajo zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v predpisanem roku.

4.Ustavno sodišče pa tudi ni moglo obravnavati ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS, tj. pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Upravnega spora namreč ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe na področju upravnopravnih zadev pred izčrpanjem upravnega spora (tj. pred pravnomočno sodno odločbo, izdano v upravnem sporu). Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo že v zadevi št. Up-261/98 (sklep z dne 13. 1. 2000, Uradni list RS, št. 6/2000).

5.Ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal sodnega varstva, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

Pritožnikovega zahtevka za povrnitev škode pa Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker za odločanje o zahtevkih za povrnitev škode, ki naj bi nastala zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ni pristojno.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan