Jedro

V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ najprej odločil, da se zadevi davčnih izvršb zoper tožnika kot dolžnika št. DT 4933-535/2015 in DT 4933-206204/2014 za potrebe odločanja o zahtevi za odpis ali delni odpis plačila glob združijo v en postopek, tako da postane vodilna zadeva št. DT 4933-535/2015 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka pa je prvostopni organ odločil, da se vloga za odpis ali delni odpis plačila glob po navedenih sklepih o davčni izvršbi zavrže. Prvostopni organ je navedeno tožnikovo vlogo zavrgel, ker dolžnik v tem primeru nima pravice, ki bi jo lahko uveljavljal v tem upravnem postopku, saj Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ne predvideva odpisa ali delnega odpisa plačila prekrškovnih terjatev.

2. Na pritožbo tožeče stranke je drugostopni organ izrek sklepa prvostopnega organa spremenil tako, da je v točki 2 izreka dodal še sklepa o davčni izvršbi št. DT 42913-30798/2009-1 in DT 42913-22533/2009-1. Sicer je odločil, da se pritožba zoper prvostopni sklep zavrne. Iz obrazložitve drugostopnega organa izhaja, da prvostopni organ pri svoji odločitvi ni upošteval sklepa o davčni izvršbi št. DT 42913-30798/2009-1 za stanje dolga 71,86 € in sklepa o davčni izvršbi št. DT 42913-22533/2009-1 za stanje 60,46 €, ki se nanašata na dolg iz naslova prekrškovnih terjatev. Ker tožnikovih dolgov po navedenih sklepih o izvršbi prvostopni organ pri svoji odločitvi ni upošteval, je drugostopni organ glede tega dopolnil prvostopno odločitev. Sicer pa je za odločitev bistveno, da gre v obravnavani zadevi za tožnikove neporavnane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega pa ZP-1 odpisa ali delnega odpisa ne omogoča. Razen tega prvi odstavek 110. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izrecno določa, da se v primeru, kot je obravnavani, ko gre za obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, določila 101., 102. in 103. člena ZDavP-2 ne uporabljajo. Tožnikovi zahtevi za odpis oziroma delni odpis predmetnega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev tako ni mogoče ugoditi, saj za to v zakonu ni podlage.

3. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil laično tožbo v upravnem sporu, iz katere pa izhaja, da se s takšno odločitvijo ne strinja in meni, da je njegovi zahtevi za odpis dolga mogoče ugoditi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V predmetni zadevi je tožnik vložil vlogo za odpis oziroma delni odpis dolga. V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.

7. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).