Jedro

Tožeča stranka v tožbi ne izpodbija, da vrednost njenega premoženja presega cenzus 13.780,00 EUR, zato ni upravičena do dodelitve BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdni zadevi opr. št. P 147/2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančno materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma nudenja pravne pomoči. Ob upoštevanju določil prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v povezavi z določili 20., 21., 27. in 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se brezplačna pravna pomoč ne odobri ob upoštevanju določbe petega odstavka 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), če premoženje prosilca presega 13.780,00 EUR.

Iz podatkov in pridobljenih dokazil po uradni dolžnosti izhaja, da je znašal lastni dohodek tožeče stranke v treh mesecih pred vložitvijo prošnje 418,53 EUR na mesec ter da je solastnica parc. št. 1767/1 k.o. A. v deležu do 5/8 v naravi hiša z dvoriščem. Po določbi 24. člena ZSVarPre se kot premoženje ne upošteva stanovanje v katerem posameznik oziroma družina živi do vrednosti primernega stanovanja. Po določbi 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem znaša površina primernega stanovanja za dvočlansko gospodinjstvo 45 m2, dvakratnik pa 90 m2. Skupna uporabna površina stanovanjske hiše tožeče stranke v kateri tožeča stranka prebiva skupaj s hčerko znaša 162 m2 in presega površinski normativ uporabne površine primernega stanovanja za dvočlansko gospodinjstvo. Na podlagi navedenega je kot premoženje tožeče stranke upoštevala razliko med uporabno površino stanovanja (162 m2) in površinskim normativom uporabne površine primernega stanovanja za dvočlansko družino (90 m2), ki znaša 72 m2 in znaša glede na vrednost stanovanja po GURS ter solastniški delež tožeče stranke (5/8) 54.727,77 EUR, kar se šteje kot njeno premoženje. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je ugotovila, da tožeča stranka presega premoženjski cenzus 13.780,00 EUR, zato je prošnjo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke zaradi bistene kršite pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da prejema 418,53 EUR mesečno tako da ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega v zakonu, ki ureja socialno varstvene storitve in znaša 530,44 EUR. Tožeča stranka je tudi prejemnica varstvenega dodatka v višini 65,14 EUR, zato bi ji morala biti brezplačna pravna pomoč odobrena. Toženi stranki očita, da je nepravilno ugotovila njeno premoženjsko stanje, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje ter ji povrne njene stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega kriterija, ki je kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči določen v 13. členu ZBPP. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se, kot je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi, smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja niti solastninskemu deležu niti ugotovljeni posplošeni tržni vrednosti nepremičnine, ki je v solasti tožeče stranke. Sodišče zaradi tega glede ugotavljanja premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi določbe 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sledi utemeljitvi obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, ki je po mnenju sodišča pravilna in utemeljena.

Glede na navedeno je po mnenju sodišča tožena stranka upravičeno upoštevala vrednost sporne nepremičnine, kot premoženje tožeče stranke in pravilno ugotovila, da premoženje tožeče stranke presega premoženjski cenzus 13.780,00 EUR, zato ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno ostali tožbeni ugovori, ki jih v tožbi navaja tožeča stranka, na samo odločitev v stvari ne morejo vplivati.

Sodišče je tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo, kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.