8. 1. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viljema (Vili) Kovačiča, Ljubljana, na seji 8. januarja 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti "Združenega poroštvenega zakona EPA 828-VIII" se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vlogo sta vložila Civilna iniciativa DavkoPlačevalciSeNeDamo in Viljem (Vili) Kovačič. Vlogo je kot zastopnik te iniciative in kot posameznik podpisal Viljem (Vili) Kovačič. Ustavno sodišče je, ne da bi se spuščalo v presojo, ali civilna iniciativa izkazuje procesne predpostavke za vložitev vloge, štelo, da vlogo vlaga zgolj Viljem (Vili) Kovačič.[1]

2.Vlagatelj vlaga "ustavno pritožbo zoper zakon, ki ne omogoča jasne in nedvoumne uporabe glasovalne pravice in uveljaviti glas na referendumu". Navaja, da "Združeni poroštveni Zakon EPA 828-VIII" preprečuje postavitev jasnega referendumskega vprašanja, ker združuje poroštvi za dve različni investiciji, in sicer investicijo v "drugi tir" in investicijo v "3. razvojno os". Meni, da takšna "uporaba" zakona volivcem onemogoča referendumsko zavrnitev zgolj enega projekta. To naj bi nedopustno vplivalo na udeležbo volivcev in na izid glasovanja na referendumu. Takšna "uporaba" zakona naj bi pomenila zlorabo "referendumske volilne pravice", naj bi bila v nasprotju z "načelom določnosti in določljivosti" ter naj bi kršila pravico do sodelovanja pri upravljanju z javnimi zadevami iz 44. člena Ustave. Vlagatelj navaja še, da ima za zbiranje podpisov za referendum na razpolago samo sedem dni, pri čemer rok izteče na praznični dan, ko pošta ne deluje in ko zbranih podpisov ni mogoče vložiti v Državni zbor. Predlaga, naj se "nemudoma zadrži uveljavljanje in izvajanje tega zakona in do nadaljnjega zadrži postopek njegovega sprejemanja".

3.Vlagatelj je vlogo dopolnil dne 23. 12. 2019. V dopolnitvi navaja, da mu je kot pobudniku referenduma zbiranje podpisov onemogočeno, ker rok izteče na praznični dan, ko poštne storitve ne delujejo. Državnemu zboru očita, da je izpodbijani zakon namenoma sprejel v predprazničnem času, ko naj se ljudje ne bi zanimali za javne zadeve.

B.

4.Vlagatelj je vlogo naslovil "ustavna pritožba zoper zakon, ki ne omogoča jasne in nedvoumne uporabe glasovalne pravice in uveljaviti glas na referendumu". Iz njene dopolnitve je mogoče sklepati, da ima vlagatelj namen vložiti pobudo za razpis zavrnitvenega zakonodajnega referenduma. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavno sodišče kršitve ustavnih pravic v predhodnem referendumskem postopku presoja v postopku s pobudo, v katerem presoja, ali je bil zakon sprejet po ustavno skladnem zakonodajnem postopku.[2] Zato je Ustavno sodišče štelo, da je predlagatelj vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona.

5.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 ­– uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

6.Pobudnik ni določno navedel zakona, ki ga izpodbija. Pobuda ne vsebuje jasno in določno opredeljenih razlogov o neskladnosti zakonske ureditve z Ustavo.[3] Pobuda tudi nima navedb, s katerimi bi pobudnik utemeljil svoj pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona.

7.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. Ker pobuda navedenih pogojev ne izpolnjuje, njena obravnava ni mogoča in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-132/16 z dne 17. 10. 2019, 2. točka obrazložitve.

[2]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-54/09 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11), 27. točka obrazložitve, ter sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-268/12 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 88/12), 3. točka obrazložitve, in št. U-I-85/16, Up-398/16 z dne 14. 7. 2016 (Uradni list RS, št. 52/16, in OdlUS XXI, 26), 22. točka obrazložitve.

[3]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-202/12 z dne 4. 2. 2014, 2. točka obrazložitve.