Jedro

Izpodbijana odločba je odpravljena zaradi nasprotja med ugotovitvijo splošnega interesa za javno pot v njenem izreku in navedbami o tem v srednjeročnem občinskem planu in zato, ker ta izrek ni določen, saj na splošno navaja le gradnjo te poti preko zemljišč, iz česar ne izhaja, ali je ta pot označena kot samostojna parcela in v kakšni izmeri.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba skupščine občine z dne 27.5.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je v splošnem interesu gradnja javne poti čez "..." v ..., ki naj poteka preko naslednjih zemljišč: parc. št. 1488/1, travnik 8. r. 874 m2, katere imetnik pravice uporabe je občina; parc. št. 1496/1, travnik 8.r. 2 ha 1018 m2, travnik 7. r. 1 ha 8778 m2, katere lastnik je tožnik; parc. št. 1521/1 gozd 3.r. 1ha 2800 m2, travnik 8 r. 4 ha 8413 m2, katere lastnik sta A. in T.S., vsak do 1/2; tožba, s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev navedenih nepremičnin (1. in 2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je krajevna skupnost v svojem zahtevku navedla, da je pot čez "..." obstajala kot kolovozna pot že od leta 1937, kasneje pa kot makadamska pot. Po tej poti se je nemoteno odvijal promet vse do leta 1989, ko je tožnik kot lastnik del poti preoral z buldožerjem. S tem dejanjem je tožnik pot zaprl. Po obstoječi poti skozi zahodni del vasi ..., je promet onemogočen, tako v zimskem času (poledica), kot tudi v poletnem času (nalivi). Zaradi neugodnih vremenskih razmer je pot čez "..." tako edina povezava za krajane ... z regionalno cesto. V svojem zahtevku za ponovno vzpostavitev te poti navedena krajevna skupnost predlaga gradnjo javne poti preko navedenih parcel v skupni širini 4 metrov. Družbeni plan občine za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/88 in Uradni list RS, št. 28/90 in 31/90) v svojih prostorskih sestavinah - v grafičnem delu in kartografski dokumentaciji - opredeljuje le večje predvidene posege na magistralnem, regionalnem in lokalnem cestnem omrežju ter na gozdnih cestah, in sicer kot rekonstrukcije ali novogradnje. Razvoj omrežja nekategoriziranih cest pa opredeljuje le v tekstualnem delu, v smislu vzdrževanja in posodabljanja cest, s ciljem zagotavljanja kvalitete ustreznih povezav ter varnosti prometa. V ta okvir sodi tudi predlagana vzpostavitev navedene poti, ki je, zlasti v zimskem času, nujno potrebna. V grafičnem delu družbenega plana, v katerem je prikazano prometno omrežje na predpisanih topografskih kartah (TK v merilu 1 :

25.000), je razviden obstoj navedene poti kot del obstoječe strukture naselja. V predhodnem postopku je bilo pridobljeno negativno mnenje referata za komunalno - cestno gospodarstvo občine o možnosti rekonstrukcije ... Vsak večji poseg v okolje na tem delu bi pomenil ekološki problem ter bi povzročil ogromne finančne stroške. Navedena krajevna skupnost kot razlastitveni upravičenec je pridobila mnenje oziroma soglasje komisije za kmetijstvo pri Izvršnem svetu občine z dne 24.1.1992 glede posega na kmetijska zemljišča, kot to določa 3. odstavek 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Prizadeti lastniki so bili seznanjeni z namenom graditve javne poti na njihovih zemljiščih ter jim je bil ponujen odkup zemljišč, kateremu je tožnik nasprotoval. Tožena stranka meni, da so podani vsi pogoji, da je gradnja navedene poti v splošnem interesu, s čimer je predlog razlastitvenega upravičenca utemeljen.

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi dejansko priznava, da tudi družbeni plan občine za obdobje 1986-1990 ne predvideva v grafičnem prikazu predvidene poti in le prikrito zatrjuje, da naj bi takšen namen bil izražen v tekstualnem delu tega plana. To pa le potrjuje, da za gradnjo te poti zaenkrat niti ni predvidena prostorska ureditev in ne gradnja te poti, kaj šele kategorizacija. Če pa gre za povezavo dveh kategoriziranih cest, ki to povezavo že imata, to so javna pot št. 2048, takoimenovani "...", z javno potjo št. 2046, ki vodi iz ... proti ... s tem, da se te dve poti združita v skupno pot št. 2042, ki vodi v ..., pa ni nobene potrebe za gradnjo še ene poti, ki bi le nekaj 10 m nižje od stičišča te poti povezovala "..." s potjo ... - ... . Ta predel je namreč komunikacijsko že urejen in gre zgolj za lokalni interes določenih krajanov, ki bi zaradi svoje udobnosti in oblastiželjnosti želeli hoditi in se voziti po njegovem zemljišču. Glede ugotovitve javnega interesa morajo biti podani z zakonom predpisani pogoji. To pa mora biti določeno tudi v družbenem planu in tudi strokovno utemeljeno, predvsem glede zagotovljenih finančnih sredstev. Nobenega izmed zakonitih pogojev pa razlastitveni upravičenec ne izpolnjuje, ker ne obstojajo vsi elementi, ki so potrebni za takšno ugotovitev. Dejansko so z izpodbijano odločbo prizadeti le njegovi interesi kot kmetovalca, saj je z njo razvrednoteno gospodarsko izkoriščanje njegove parcele 1496/1, na kateri zaradi navedenega posega ne bo dosegel nobene koristi. Z navedeno odločbo pa niso izpolnjene tudi potrebe javnosti, ker imata in sta imela doslej tako ožji okoliš kot tudi vsa družbena skupnost razpoložljive in urejene komunikacijske poti, to je vse povezave bližnje in daljne okolice. Po njegovem mnenju bi se moral v zakonitem postopku izvršiti ogled na kraju samem, s pritegnitvijo vseh prizadetih, zaslišati tudi morebitne interesente, ki pot uporabljajo in se vozijo po javnih komunikacijah, ki že obstojajo, priskrbeti ustrezna mnenja prometnih izvedencev, zlasti pa tudi kmetijskega strokovnjaka o tem, da so komunikacijske potrebe samega naselja kot tudi povezave z bližnjimi in daljnimi območji v zadostni meri zadovoljene in da za gradnjo navedene poti čez "..." ni podan nikakršen splošen interes. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in še dodaja: Predno je navedena krajevna skupnost spložila postopek ugotavljanja splošnega interesa pri pristojnem upravnem organu, je skušala probleme rešiti s pomočjo javnega pravobranilstva, ki se s tožnikom prav tako ni uspelo dogovoriti o rešitvi problema.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 1. odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89 ter Uradni list RS, št. 44/90 - ZR), po kateri se ugotovi splošni interes za gradnjo objekta v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana z odločbo, ki jo izda skupščina občine na seji. Po tej določbi se ugotavlja splošni interes, če gradnja določenega objekta na določenem zemljišču ni predvidena s prostorskim izvedbenim aktom (16. člen istega zakona). V vsakem primeru je torej ugotovitev splošnega interesa vezana ne samo na določen objekt, ampak tudi na določeno zemljišče, kar pomeni, da je treba v izreku odločbe točno določiti zemljišče, ki je namenjeno za graditev objekta v splošnem interesu.

Po presoji sodišča tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sama ugotavlja neskladnost izreka izpodbijane odločbe z navedbami v citiranem družbenem planu občine za obdobje 1986-1990. Tožena stranka namreč navaja, da navedeni družbeni plan v svojih prostorskih sestavinah - v grafičnem delu in kartografski dokumentaciji - opredeljuje le večje predvidene posege na magistralnem, regionalnem in lokalnem cestnem omrežju ter na gozdnih cestah, in sicer kot rekonstrukcije in novogradnje, razvoj omrežja nekategoriziranih cest pa opredeljuje le v tekstualnem delu v smislu vzdrževanja in posodabljanja cest, s ciljem zagotavljanja kakovosti ustreznih povezav ter varnosti prometa. Po teh navedbah v citiranem družbenem planu: "bodo v okviru materialnih možnosti realizirane modernizacije tudi drugih javnih (prometnih) površin in spremljajočih objektov (6. odstavek v točki 3.6. poglavja: promet in zveze)". V izreku izpodbijane odločbe pa je navedba, da se ugotovi, da je v splošnem interesu gradnja javne poti čez "..." v ... .

Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na prostorske sestavine citiranega družbenega plana za obdobje 1986 - 1990, ki po 1. členu zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) veljajo do sprejema novih predpisov o urejanju prostora. Pri izdaji odločbe o ugotovitvi splošnega interesa v morebitnem novem postopku pa bo potrebno upoštevati spremembe in dopolnitve navedenih sestavin po citiranem zakonu (2. člen).

Poleg tega tudi izrek izpodbijane odločbe ni določen, kot bi moral biti po določbi 2. odstavka 208. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Iz navedbe, da bo potekala gradnja javne poti preko navedenih zemljišč, namreč ne izhaja, da je vsaj opisno označen potek te poti v predvideni širini, ter tako dana podlaga za morebitni poznejši razlastitveni postopek.

Glede na navedeno je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Sodišče je ZUP in ZUS uporabilo kot republiške predpise v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).