Jedro

V sporih iz razmerij med starši in otroki, kamor sodi tudi postopek, iz katerega izvira izvršilni naslov v obravnavani izvršilni zadevi (spor o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok) lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze še v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP (414. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanih točkah I in III razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi in zavarovanju s predhodno odredbo In 290/2014 z dne 28. 4. 2014 in navedeni sklep razveljavilo kot tudi morebiti opravljena dejanja izvršbe in zavarovanj tako, da je predlog upnika za izvršbo in zavarovanje zavrnilo, razen sklepa In 290/2014 z dne 17. 10. 2014, s katerim je ustavljena izvršba po predlaganem sredstvu izvršbe - prodaja poslovnega deleža, in v obsegu tega sklepa, s katerim je bil predlog upnika zavrnjen (I. točka izreka). Dolžnikovem dolžniku D. h., L. je naložilo, da mora takoj sprostiti zarubljena sredstva po predhodni odredbi v znesku 10.200,00 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevo dolžnika za odpravo napak pri opravljanju izvršbe pri OPP (II. točka izreka). Upniku je naložilo da mora povrniti dolžniku stroške ugovora v znesku 577,20 EUR v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila. V presežku je zavrnilo zahtevek dolžnika za plačilo izvršilnih stroškov in odločilo, da upnik sam trpi stroške tega izvršilnega postopka (III. točka izreka).

2. Prva in druga mld. upnica (v nadaljevanju mld. upnici) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbijata ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlagata, da izpodbijani sklep spremeni, podredno razveljavi. Priglašata pritožbene stroške. Mld. upnici v pritožbi sicer ne podajata izjave, v katerem delu izpodbijata sklep sodišča prve stopnje (335. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijata le I. in III. točko. izreka, ki sta zanju neugodni.

Nesporno je, da je med dolžnikom in zakonito zastopnico mld. upnic potekal pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju IV P 926/2012 zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok, določitve preživnine in stikov, ki je bil zaključen s sodbo z dne 7. 6. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 3. 7. 2013. Dne 16. 4. 2013 je bil opravljen narok za glavno obravnavo, na katerem je bil zaslišan tudi dolžnik, ki ni omenil, da bi bil zakoniti zastopnici mld. upnic izročil preživnino za obdobje od meseca februarja 2013 do meseca julija 2013. Prav tako dolžnik v svojih vlogah in po navedenem naroku ni trdil, da bi bil na račun bodoče preživnine zakoniti zastopnici mld. upnic izročil preživnino za obdobje od meseca februarja 2013 do mesec julija 2013. Poleg tega znesek preživnine v času, ko naj bi jo bil dolžnik izročil, sploh še ni bil znan. Preživnino v znesku 850,00 EUR skupno za obe mld. upnici je določilo šele Okrožno sodišče v Celju s sodbo IV P 926/2012 z dne 7. 6. 2013, ki je podlaga za obravnavani izvršilni postopek. Dolžnik torej v pravdnem postopku ni niti trdil niti dokazoval, da je plačal preživnino vnaprej. Zoper sodbo, v kateri je sodišče odločilo o plačilu preživnine za obdobje od dne 10. 12. 2013 do dne 3. 7. 2013, pa tudi ni vložil pritožbe. Dolžnik je opravil dve plačili v znesku 640,00 EUR, in sicer 20. 12. 2012 in 18. 1. 2013. Sodišču prve stopnje očita, da ni pravilno uporabilo materialnega prava. Prenehanje terjatve, kot razlog, ki preprečuje izvršbo, lahko predstavlja samo dejstvo, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega še ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. točka drugega odstavka 55. člena ZIZ). Dolžnik pa v obravnavanem izvršilnem postopku zatrjuje, da je svojo obveznost izpolnil že pred nastankom izvršilnega naslova, kar obravnavane izvršbe ne more preprečiti. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru s svojo odločitvijo poseglo v pravnomočno in izvršljivo sodbo ter v izvršilnem postopku ponovno odločalo o že razsojeni stvari, kar je nedopustno. V nadaljevanju dolžnik obširno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo vsebino elektronskega sporočila z dne 11. 3. 2013 in da je zmotno štelo plačilo v znesku 1.539,37 EUR z dne 18. 6. 2013 kot plačilo preživnine. Navaja tudi, da je zakonita zastopnica mld. upnic v spis vložila pisno izjavo z dne 10. 10. 2014, ki pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Nikakor ni možno dejstva, da zakonita zastopnica mld. upnic iz opravičenih razlogov ni pristopila na razjasnitveni narok, šteti v škodo mld. upnic, kar je storilo sodišče prve stopnje in je zavrnilo predlog za izvršbo in zavarovanje. Ker sodišče prve stopnje elektronskega sporočila zakonite zastopnice mld. upnic z dne 11. 3. 2013 in izjave zakonite zastopnice z dne 10. 10. 2014 ni upoštevalo, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in bistveno kršilo pravila postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpostavlja tudi, da je bil predlog za zavarovanje v trenutku vložitve nedvomno utemeljen, saj je bila podana domneva nevarnosti v skladu s 259. členom ZIZ. Ker je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka. V kolikor pa bi bil ugovor dolžnika utemeljen, je ta upravičen zgolj do nagrade za narok po tar. št. 3468 in ne hkrati tudi do nagrade za narok po tar. št. 3469. Sodišče prve stopnje pa je neupravičeno odmerilo tudi nagrado po tar. št. 3666, pri čemer ni pojasnilo, kaj naj bi ta nagrada predstavljala.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti tistih, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

5. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je dolžnik s plačiloma v znesku 5.000,00 EUR dne 17. 2. 2013 in v znesku 1.539,37 EUR dne 18. 6. 2013 izkazal ugovorni razlog po 8. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ, zato je njegovemu ugovoru ugodilo. Pojasnilo je, da je dolžnik materi mld. upnic dne 17. 2. 2013 plačal znesek 5.000,00 EUR na račun in z namenom „stroškov preživnine“ oziroma je ta znesek zakonita zastopnica mld. upnic prejela, ker je izrecno z besedo „da“ potrdila prejem navedenega zneska. Plačilo zneska 1.539,37 EUR dne 18. 6. 2013, kot namen plačila vrtca za mld. upnico, pa je po prepričanju sodišča prve stopnje šteti kot plačilo preživnine. Pojasnilo je tudi, da ni sprejelo upnikove razlage, da gre za dejstva, ki jih je upnik (pravilno dolžnik) lahko uveljavil v pravdnem postopku, ker je v postopku razveze in določitve stikov sodišče odločalo tudi o višini preživninskih obveznosti do dolžnika, roku in načinu plačila, in ne o morebitnem prenehanju zapadlih preživninskih terjatev. Pojasnilo je še, da če bi držala razlaga upnika, pa upnik ne bi sam tudi v izvršilnem predlogu priznal plačil z dne 20. 12. 2012 v znesku 640,00 EUR in z dne 18. 1. 2013 v znesku 640,00 EUR, torej plačila po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze z dne 10. 12. 2012. 6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o ugovoru spregledalo, da lahko dolžnik v izvršilnem postopku kot opozicijski razlog, ki preprečuje izvršbo, po 8. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ, uveljavlja samo novo nastalo dejstvo, ki mu je v korist. Po 8. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ je temeljni vsebinski razlog, ki preprečuje izvršbo, okoliščina, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je natopilo po sklenitvi poravnave. Pri odločanju o tem ugovornem razlogu je potrebno upoštevati časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. To je namreč zadnji trenutek, v katerem stranki še lahko navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Zato je logično, da dejstev, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V sporih iz razmerij med starši in otroki, kamor sodi tudi postopek, iz katerega izvira izvršilni naslov v obravnavani izvršilni zadevi (spor o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok) pa lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze še v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP (414. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ob povedanem mld. upnici sodišču prve stopnje utemeljeno pritožbeno očitata, da ni pravilno uporabilo 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ. V obravnavani zadevi je odločilnega pomena, da teče postopek na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju IV P 926/2012 z dne 7. 6. 2013, ki je postala izvršljiva dne 3. 7. 2013, po kateri je dolžnik dolžan plačati mld. upnicama mesečno preživnino v višini 425,00 EUR za vsako, torej skupno 850,00 EUR mesečno za obe mld. upnici. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je izterjevane preživninske obroke v skupnem znesku 5.520,00 EUR, ki se nanašajo na plačilo preživnine za obdobje od februarja 2013 do julija 2013, poravnal s plačiloma v znesku 5.000,00 EUR dne 17. 2. 2013 in v znesku 1.539,37 EUR dne 18. 6. 2013. Mld. upnici pa sta v odgovoru na ugovor navedli, da bi moral dolžnik navedena plačila uveljaviti že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato ni podan ugovorni razlog po 8. točki drugega odstavka 55. člena ZIZ.

8. Ob navedenem je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj sploh ni presodilo pravno odločilnih navedb upnika iz odgovora na ugovor, ki jih ponovno pritožbeno izpostavlja. In sicer, da je bil v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, dne 16. 4. 2013 izveden narok za glavno obravnavo, na katerem je bil zaslišan tudi dolžnik, ki ni omenil, da bi zakoniti zastopnici mld. upnic izročil preživnino za obdobje od meseca februarja 2013 do meseca julija 2013, hkrati pa dolžnik v svojih vlogah, ki jih je v tej pravdni zadevi poslal sodišču, ni navedel, da bi bil na račun bodoče preživnine zakoniti zastopnici mld. upnic plačal preživnino za obdobje od meseca februarja 2013 do meseca julija 2013 ter, da dolžnik v pravdnem postopku ni niti trdil niti dokazoval, da je plačal preživnino vnaprej, zoper sodbo, v kateri je sodišče odločilo o plačilu preživnine za obdobje od dne 10. 12. 2012 do dne 3. 7. 2013, pa tudi ni vložil pritožbe. Zato je sodišče druge stopnje pritožbama mld. upnic ugodilo, razveljavilo izpodbijani I. točko izreka in posledično III. točko izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena, 355. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zaradi te razveljavitve pa sodišče druge stopnje ni presojalo nadaljnjih pritožbenih navedb.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno, ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti izvršilnega naslova, odločiti o ugovoru dolžnika.