Jedro

Ker po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, revidentu tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče priznati brezplačne pravne pomoči za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp171/2014 z dne 4. 6. 2014, s katero je ta v ponovljenem postopku na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil revidentovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. VI Ps 2183/2011 z dne 24. 2. 2014. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da nujna BPP obsega le tista dejanja BPP, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Ker tožnik prošnje za dodelitev BPP ni vložil pravočasno, ni upravičen do dodelitve BPP.

3. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu ni bila dana možnost, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, izjavi. Uveljavljal je nujno BPP in ne redne dodelitve, o kateri je tožena stranka odločala. Organ za BPP ni pristojen za ugotavljanje pravočasnosti vložene pritožbe, temveč za ugotovitev, da obstaja možnost, da bo zaradi odločanja o prošnji za redno BPP prosilec zamudil rok za vložitev pritožbe. Sodišče prve stopnje nepravilno razlaga 36. v zvezi z 11. členom ZBPP. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dovoli, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali podrejeno, reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter revidentu prizna povrnitev stroškov revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je v tem primeru revizija dovoljena iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo: „Ali je nujno prošnjo za BPP dovoljeno vložiti in jo šteti za pravočasno, če je vložena istočasno isti dan kot pritožba v osnovni zadevi in prav tako priporočeno po pošti“. Ker je Vrhovno sodišče dovolilo revizijo iz tega razloga, se do drugih uveljavljanih razlogov za dovoljenost revizije ni opredeljevalo.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč odločal o revidentovi prošnji v ponovljenem postopku le na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP in na podlagi dejanskega stanja, povzetega v obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, ki ima oporo v predloženih spisih. Revident je po podatkih spisov prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani vložil istočasno, isti dan, kot pritožbo v osnovni zadevi in jo prav tako priporočeno poslal po pošti dne 20. 3. 2014. 10. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katero je sodišče vezano, pravilno uporabilo materialno pravo.

11. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki je bila podlaga za izdajo odločbe tožene stranke, zajema dodeljena brezplačna pravna pomoč tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona (upravičenost do brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta).

12. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bili prošnja za brezplačno pravno pomoč in pritožba, za vložitev katere je revident zaprosil za brezplačno pravno pomoč, vloženi hkrati. Ker po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, revidentu ob tako jasni zakonski določbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče priznati brezplačne pravne pomoči za odvetniške stroške, ki so nastali na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.

13. Zmotno je revidentovo stališče, da odvetniška storitev lahko sovpada z dnem vložitve prošnje. Ker dodeljena brezplačna pravna pomoč po drugem odstavku 11. člena ZBPP obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena, to pomeni, da revident v obravnavani zadevi ni pravočasno uveljavljal stroškov za odvetniško storitev. S tem, da je revident vložil pritožbo isti dan kot samo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se ni ravnal po navedeni zakonski določbi, po kateri bi moral za brezplačno pravno pomoč zaprositi že pred vložitvijo same pritožbe. Za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja pravne pomoči pa ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v podobni zadevi (I Up 1701/2006). Ker je treba za brezplačno pravno pomoč vložiti prošnjo pred dejanjem pravne pomoči, ni pravno pomembno za odločitev v tej zadevi, da je revident na svoji prošnji slednjo označil kot nujno.

14. Sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, ko revidenta ni zaslišalo, saj samo ni ugotavljalo dejanskega stanja (21. člen ZUS-1). Ob znanih in nespornih navedenih okoliščinah je presojalo le izpolnitev formalnih pogojev po drugem odstavku 11. člena ZBPP, ki jih je ugotovila tožena stranka v svoji odločbi. Ni pa presojalo vsebinskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu 24. člena ZBPP. Ker je v zadevi, na katero se revident sklicuje (X Ips 404/2012), šlo za odločanje organa za brezplačno pravno pomoč po določbi 24. člena ZBPP, ne gre za isto pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi in je ta revizijski ugovor neutemeljen.

15. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni kršilo revidentovih v reviziji navedenih človekovih pravic (2., 14., 15., 22., 23. in 33. člena Ustave RS ter 6. in 13. člena EKČP). Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, vendar pod pogoji in po postopku, ki ga določa ZBPP. V obravnavani zadevi pa je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev v skladu z določbami ZBPP.

16. Iz navedenih razlogov so revizijski ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

18. Ker revident z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.