Jedro

Upnik zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja in ne zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov ugovor proti odpustu obveznosti iz razloga, da je preizkusno obdobje prekratko, ki ga je dne 13. 3. 2020 vložil upnik P. d. o. o. 2. Proti sklepu se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Na pritožbo sta odgovorila dolžnik in upravitelj. Dolžnik je odločitvi sodišča pritrdil in predlagal zavrnitev pritožbe. Upravitelj se je v odgovoru z upnikom strinjal in navaja, da ni pogojev za odpust obveznosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je upnikov ugovor proti odpustu obveznosti z dne 11. 3. 2020 (p. d. 106; vložen 13. 3. 2020) obravnavalo kot ugovor po drugem odstavku 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki določa, da lahko upnik z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.

6. Upnik v pritožbi navaja, da je v ugovoru proti odpustu obveznosti navedel dejstva, na podlagi katerih meni, da postopek odpusta obveznosti ni utemeljen, in še navaja, da niso izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Po presoji višjega sodišča se je sodišče prve stopnje pravilno omejilo na vsebino pravovarstvenega zahtevka, ki ga je upnik v ugovoru z dne 11. 3. 2020 podal. Z ugovorom proti odpustu obveznosti iz 403. člena ZFPPIPP lahko upnik ugovarja: 1. da ni pogojev za odpust obveznosti in zahteva od sodišča, da predlog za odpust obveznosti zavrne in ustavi postopek odpusta obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP), ali pa; 2. predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja (2. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Iz upnikove vloge, naslovljene ugovor proti odpustu obveznosti, ki je bila vložena po odvetniku, jasno izhaja, da upnik vlaga ugovor proti odpustu obveznosti tako, da predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja. Tako to izrecno navaja v drugem odstavku druge strani in sklepno v predzadnjem odstavku tretje strani ugovora. Upnik je ugovor proti odpustu obveznosti za podaljšanje preizkusnega obdobja temeljil na treh sklopih trditev: 1. dolžnik je pred začetkom stečaja nedopustno razpolagal s premoženjem (darilna pogodba, s katero je odsvojil premoženje izvenzakonski partnerici); 2. izogibal se je plačilu upnikove terjatve (pred pravdnim postopkom se je sprenevedal in terjatve ni hotel poplačati, potem pa je, ko je upnik dosegel izvršilni naslov, predlagal stečajni postopek nad seboj); 3. dolžnik prejema pokojnino, ki presega nerubljivi del (370,00 EUR mesečno), zato bi daljše preizkusno obdobje pomenilo višje poplačilo dolžnikovih obveznosti, kar je pomembno tudi za določitev dolžine preizkusnega obdobja.

7. Pravno pomembna dejstva za določitev dolžine preizkusnega obdobja so določena v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP. Sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je dolžnik upokojen, prejema mesečno pokojnino v višini 997,05 EUR, mesečna izterjava znaša 356,53 EUR, je razvezan, ob uvedbi postopka je bil star 61 let, nima dolžnosti preživljanja družinskih članov, stanuje v lastnem stanovanju, ima po lastnih navedbah težave z ožiljem, je lastnik gospodarske družbe, za obveznosti katere se je zadolžil kot porok in zastavitelj v višini 80.000,00 EUR, dolga pa oba (družba in stečajni dolžnik) nista sposobna vrniti.

8. Pritožnik teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v ničemer ne izpodbija. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je določilo preizkusno obdobje dveh let. Pravilno je tudi upoštevalo ustaljeno stališče sodne prakse (prim. sklep VSL sklep Cst 634/2018), po katerem zgolj dejstvo, da je dolžnik upokojen in njegova pokojnina zadošča za vsaj delno plačilo obveznosti, ne more biti razlog za podaljšanje preizkusnega obdobja. Takšno stališče bi bilo v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, saj bi pravzaprav bolj obremenilo tiste, ki so zaposleni ali upokojeni ter prispevajo v stečajno maso, kot tiste, ki si morajo zaposlitev še pridobiti in trenutno v stečajno maso ne prispevajo ničesar. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje torej pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Sodišče prve stopnje je tudi povsem pravilno obrazložilo, da dejstva, ki jih je upnik v ugovoru proti odpustu obveznosti uveljavljal, ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev v okviru preizkusa dolžine preizkusnega obdobja. Kako in zakaj je dolžnik postal insolventen, je v zadostni meri in pravilno upoštevalo že sodišče prve stopnje (višina dolga in poroštvo za pravno osebo). Nedovoljeno razpolaganje z dolžnikovim premoženjem pred začetkom stečajnega postopka (ki je bilo v stečajno maso delno vrnjeno na podlagi vložene izpodbojne tožbe) in dolžnikov odnos do upnikove terjatve nista razloga za podaljšanje preizkusnega obdobja po drugem odstavku 403. člena ZFPPIPP (v zvezi z 2. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). To bi lahko predstavljalo le trditveno podlago za ugovor po prvem odstavku 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Ker takšnega pravovarstvenega zahtevka upnik v ugovoru (p. d. 106) ni postavil (zahteval), je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim 121. člena ZFPPIPP.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.