Jedro

Ugovor se šteje za obrazložen, če dolžnik v njem navede pravnopomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo oziroma bi imela za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in hkrati sodišču predloži tudi ustrezne dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0014 I 2004/14311-4 z dne

2.12.2004, se razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (2. točka izreka) in bo o zahtevku in stroških postopka odločalo sodišče prve stopnje v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi kot neobrazložen.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnica smiselno zaradi bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je iz ugovoru priloženih odločb razvidno, da nima niti enega dneva delovne dobe, da ni davčna zavezanka in da je mati samohranilka, ki prejema denarno socialno pomoč. Poudarja, da je bila v času, ko je njena hči obiskovala vrtec, kot mati samohranilka in prejemnica denarne socialne pomoči ter brezposelna oproščena vseh storitev omenjenega vrtca.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je dolžnica vložila ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu 2. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Ugovor pa je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odstavek 61. člena ZIZ).

Navedeno pomeni, da mora dolžnik navesti pravnopomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo oziroma imajo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in hkrati sodišču predložiti tudi ustrezne dokaze. Po oceni pritožbenega sodišča pa je dolžnica v obravnavanem primeru zadostila obema zahtevama. V ugovoru je zatrjevala relevantna dejstva in sicer, da obveznost plačila dolžnega zneska zanjo ni nastala, ker je bila v času nastanka te obveznosti brezposelna in zato oproščena plačila teh obveznosti. Ugovoru pa je med drugim priložila tudi potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, Območne enote Ljubljana, z dne 13.12.2004 (priloga B4), iz katerega je razvidno, da je bila od 21.8.2000 dalje prijavljena v evidenci brezposelnih in da predtem ni bi bila nikjer zaposlena. V zvezi z ugovornimi trditvami, da je o navedenem obvestila tudi upnika, pa dolžnica res ni predložila nobenega dokaza ali podala formalnega dokaznega predloga za svoje zaslišanje, vendar je iz navedbe dejstev, kot izhajajo iz njenega ugovora, smiselno razvidno, da za te trditve ponuja (najmanj) svoje zaslišanje. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ne strinja s pravno presojo sodišča prve stopnje in ocenuje, da je dolžničin ugovor potrebno šteti za obrazložen v smislu 2. odstavka 61. člena ZIZ. Vprašanje, ali je podani ugovor dolžnice tudi utemeljen, pa bo obravnavalo sodišče v pravdnem postopku.

Ker so torej pritožbene trditve dolžnice utemeljene, je potrebno njeni pritožbi ugoditi. Na podlagi obrazloženega ugovora, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, pa sodišče v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in opravljena izvršilna dejanja, ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba. O zahtevku in stroških postopka pa bo odločalo sodišče prve stopnje v pravdnem postopku.