Jedro

Sodišče prve stopnje sicer skrbno ugotavlja, kakšni so (bili v katerem od obdobij) prejemki pravdnih strank, ne ukvarja pa se s tistim, kar je pri odmeri (zato pa tudi pri spremembi) preživnine bistveno, to pa so zmožnosti staršev, kar še posebej velja za toženca. Ob tem sodišče prve stopnje povsem pravilno razume obveznost staršev, da morajo poprijeti za vsako delo, da poskrbijo za svoje otroke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnic na zvišanje mesečne preživnine z 90,00 na 140,00 oziroma 160,00 EUR mesečno.

Zavrnilo je tudi toženčev zahtevek v nasprotni tožbi na znižanje preživnine na 50,00 EUR za vsako od deklet. V tem delu je odločitev postala pravnomočna, zato se pritožbeno sodišče z nasprotno tožbo ni ukvarjalo.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujejo tožnice, ki predlagajo spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ali vsaj njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnice menijo, da je bila tožencu pogodba o zaposlitvi odpovedana po njegovi krivdi, po drugi strani pa je njihova zakonita zastopnica nezaposlena brez svoje krivde. Sama mora skrbeti za vse tri deklice, veliko dela ima z najmlajšo, ki ima ADHD sindrom, zaradi česar ji mora posvetiti veliko časa; deklica potrebuje stalni nadzor, zato si mati ne more najti zaposlitve. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se okoliščine pri deklicah od prve določitve preživnine spremenile, napačen je zaključek, da so se spremenile le nekoliko. Stroški za preživljanje deklic so se močno povečali.

Dejstvo, da se je tožencu rodil nov otrok, ne sme vplivati na preživljanje tožnic. Toženec je dolžan poskrbeti za vse svoje otroke, če se je odločil, da jih bo imel veliko.

Ker toženec ne prejema denarnega nadomestila zavoda za zaposlovanje, gotovo vsak mesec dovolj zasluži z delom na črno. Zakonita zastopnica tožnic ga je videla delati. Preživnina 90,00 EUR ne zadošča za pokritje potreb deklic, gre za minimalno preživnino.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki predlaga njeno zavrnitev. Meni, da materi skrb za otroke ne preprečuje zaposlitve. Tudi v času, ko dekleta hodijo na treninge taekwondoja, bi lahko opravljala priložnostna dela. To je še bolj pomembno, ker naj bi bil izvenzakonski partner zakonite zastopnice trener navedene borilne veščine. Trditev, da je toženca videla delati na črno, je protispisna. Ne držijo navedbe, da toženec ne želi imeti stikov s tožnicami. Njihova mati je ustvarila odtujitveni sindrom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočno dosojene preživnine predstavlja določba 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca, zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje vnovično ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.(1) Sodišče prve stopnje je to materialnopravno izhodišče v izpodbijani sodbi povsem pravilno povzelo, a ga ni pravilno uporabilo. Razlogi izpodbijane sodbe glede odločilnih dejstev so pomanjkljivi, deloma tudi med seboj v nasprotju, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne more izluščiti, kakšne so bile po ugotovitvah sodišča prve stopnje potrebe tožnic ob prvi določitvi preživnine (februar 2013). Kakšno je torej izhodišče za presojo, ali je prišlo do spremembe potreb deklic, ni jasno. Kakšne so potrebe tožnic v času sedanjega sojenja sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo, ampak jih je, kot je zapisalo, „na grobo ocenilo, tako da je prepolovilo zatrjevane stroške“. Takšno ravnanje sodišču prve stopnje ni omogočilo ugotoviti, ali je prišlo do spremembe potreb tožnic, kar pokaže obrazložitev izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje po eni strani (z vrednotno izkustvenim pristopom) ugotavlja, da so se okoliščine na strani mladoletnih tožnic nekoliko spremenile, po drugi strani pa za najmlajšo deklico A. ugotavlja, da je pri njej prišlo do odločilne spremembe razmer (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Kako ob tem hkrati lahko zaključi, da sprememba ni bistvena, ni razumljivo (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje poleg tega sicer skrbno ugotavlja, kakšni so (bili v katerem od obdobij) prejemki pravdnih strank, ne ukvarja pa se s tistim, kar je pri odmeri (zato pa tudi pri spremembi) preživnine bistveno, to pa so zmožnosti staršev,(2) kar še posebej velja za toženca. Ob tem sodišče prve stopnje povsem pravilno razume obveznost staršev, da morajo poprijeti za vsako delo, da poskrbijo za svoje otroke (14. točka obrazložitve).

8. Zaradi opisanega je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo odpravilo opisane kršitve (1. odstavek 354. člena ZPP), saj niso takšne narave, da bi jih lahko odpravilo pritožbeno sodišče, ne da bi s tem nedopustno poseglo v ustavno varovane pravice pravdnih strank.

9. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve sodbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

10. V okviru napotkov za delo v ponovljenem postopku pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sedanje ugotovitve sodišča prve stopnje (če bodo tudi po odpravi kršitev ostale enake): da sta oba starša tožnic zdaj brezposelna; da se je tožencu rodil nov otrok; da je mati tista, ki v celoti skrbi za tožnice, toženec pa dogovorjenih stikov ne izvršuje; da živita oba starša v novih partnerskih zvezah, da so se potrebe deklic spremenile ... kažejo na to, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 132. člen ZZZDR za poseg v pravnomočno določeno preživnino oz. za prehod iz faze presoje, ali so se razmere spremenile, v fazo nove odmere preživnine. Nazadnje je treba še dodati, da valorizacija preživnine nikakor ni namenjena kritju razlike zaradi povečanih potreb otrok; namenjena je le pokritju povečanja cen življenjskih stroškov in potrebščin.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1678/2012 z 10. 10. 2012 in IV Cp 3468/2015 s 3. 3. 2016. Op. št. (2): Včasih se zmožnosti realno odrazijo v dohodkih staršev, včasih pa ni tako. Da sodišče ugotovi realne zmožnosti staršev, se mora ukvarjati z vprašanji, kaj so starši po poklicu, kakšna dela so doslej opravljali in podobno, nato pa oceniti, koliko zmorejo ob maksimalnem trudu zaslužiti, ne le koliko zaslužijo.