Jedro

Tožnici dokazana nepravilna ravnanja (da stroj za lupljenje krompirja ni bil očiščen; da so bili v pomivalnem koritu vidni ostanki segedina, ki je bil za kosilo prejšnjega dne; da je bilo v hladilniku shranjeno nepakirano sveže piščančje meso, poleg njega pa tudi jabolka in sveža zelenjava; da so bila v zamrzovalni skrinji nekatera živila shranjena v umazani kartonski embalaži, zraven pa tudi deloma nepokrita gibanica; da sta bila kuhinjska jedilna posoda ter jedilni pribor slabše očiščena; da so bili garderobni sanitarni prostori v času pregleda neurejeni; da se je civilna in delovna obleka hranila izven omaric, idr.) pomenijo kršitev pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ugotovljene kršitve tožnice so takšne, da pomenijo utemeljen razlog za krivdno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev, da na njeni podlagi pogodba o zaposlitvi z aneksi št. 127/04 z dne 19. 4. 2004 med strankama ni prenehala; zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se stranki naloži, da tožnico pozove nazaj na delo, ji za ves čas, ko na podlagi odpovedi ni delala, prizna vse pravice iz dela, vključno s plačo in vsemi dodatki, ki bi jih prejela, če bi delala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne dospelosti posameznega zneska plače do plačila, vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec (točka I izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper takšno sodbo se tožnica pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita v delu, ki se nanaša na kršitve, ki naj bi bile storjene med septembrom 2013 in 13. 11. 2013, ni pa upoštevalo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi enotna, zaradi česar je nezakonita celotna odpoved, in ne le 1. in 2. točka obrazložitve odpovedi. Če sta ti točki nezakoniti, je nezakonita in neutemeljena celotna odpoved. V izreku odpovedi je tožnici očitano zgolj kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer naj bi imele posamezne kršitve tudi vse znake kaznivega dejanja. Podredno pritožba odgovarja na domnevne kršitve, ki so navedene v 3. točki obrazložitve odpovedi. Nepravilnosti, ki naj bi jih ugotovila pooblaščena sanitarna delavka so le manjšega pomena, predvsem pa je bil celoten pregled zrežiran. O ukrepih, ki naj bi jih izrekla sanitarna delavka je bil obveščen le A.A., ne pa tudi tožnica. Temu naj bi bilo naročeno, da kasneje obvesti tožnico in sodelavko, kar je neresnično. Prej so se pregledi opravljali precej drugače: prisotni so bili vsi delavci kuhinje, na kraju samem se je napravil zapisnik, ki so ga podpisali vsi prisotni. Neverodostojna je izpoved priče B.B. o tem, da naj bi sama še enkrat vsem trem delavcem povedala, kaj je potrebno postoriti, saj je svojo izjavo kasneje spremenila. Iz izpovedbe te priče izhaja, da niso mogli izpolniti pogojev, ki jih je priporočila sanitarna delavka, kar nedvomno ni krivda tožnice in obeh sodelavcev. Edina pripomba, ki jo je tožnica slišala od C.C. je bila ta, da pomivalno korito ni povsem pomito, kar je tožnica nemudoma storila. Komentarji in posredne izjave A.A. in B.B. so bile informativne narave in so merodajne, osnova je lahko le poročilo sanitarnega inženiringa. To poročilo je bilo narejeno šele 23. 12. 2013, stanje pa je bilo na zahtevo ravnatelja v celoti sanirano že 20. 12. 2013, torej še preden je tožnica videla poročilo. Iz poročila sanitarnega inženiringa je sicer razvidno, da so sicer bile ugotovljene določene nepravilnosti, da pa nikakor ni šlo za hude stvari, ki bi lahko kakorkoli ogrožale otroke, kot neutemeljeno navaja tožena stranka. Nikakor pa ni šlo za takšne nepravilnosti, ki bi utemeljevale kar tri odpovedi delovnega razmerja. Tožnica je za toženo stranko delala deset let in nikoli ni bilo nikakršnih pripomb na njeno delo. Neutemeljen je tudi očitek tožnici, da naj bi hranila žgano pijačo v prostorih tožene stranke. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila pijača last A.A.. Edini očitek tožnici, ki ga je ta tudi nemudoma priznala je, da je 11. 11. 2013 domov odnesla dve tortilji s prelivom in nekaj sadja, kar bi sicer morali zavreči. Tega očitka ni v 3. točki odpovedi, temveč v prejšnjih točkah. V zvezi s tem očitkom se je v kazenskem postopku pokazalo, da ni znakov kaznivega dejanja in da ni šlo za nikakršno oškodovanje šole. Tožnica ima občutek, da je šlo pri odpovedi za šikaniranje, saj je bilo potrebno kar na lepem odpustiti vse tri kuharje in jih nadomestiti z novimi. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana, ker je bil v razpravni dvorani ves čas navzoč ravnatelj tožene stranke D.D., ki je bil na koncu tudi sam zaslišan. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske sodbe (tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da tudi tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke ZPP, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker naj bi sodišče prve stopnje na zadnjem naroku kot pričo zaslišalo direktorja tožene stranke D.D., ki je pred tem prisostvoval zaslišanju drugih prič. Pritožbena trditev je protispisna. V zapisniku naroka za glavno obravnavo dne 18. 12. 2017 je izrecno navedeno, da se ravnatelja zasliši kot stranko (list. št. 95). Tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedeno, da je sodišče zaslišalo tožnico, ravnatelja tožene stranke in priče E.E., A.A., B.B. in C.C.. Zaslišanje ravnatelja tožene stranke je bilo opravljeno na podlagi določb 257. do 263. člena ZPP, ki urejajo zaslišanje strank.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva v zvezi s predhodnim pisnim opozorilom na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnica ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ta dejstva so predvsem naslednja: - varnostnika družbe F. sta 13. 11. 2013 opravila kontrolo treh delavcev (kuharjev) tožene stranke, ki so odhajali iz službe, -pri tej kontroli sta ugotovila, da je tožnica pri sebi imela tortilje, sadni preliv in približno 3 kg mandarin, -tožnica je navedena živila odnesla za domov, čeprav je vedela, da to ni dovoljeno, -tožena stranka je tožnici 14. 11. 2013 vročila opozorilo o možnosti odpovedi delovnega razmerja, ker je 13. 11. 2013 ob odhodu z dela iz kuhinje odnesla večjo količino hrane, ki je v lasti delodajalca.

8. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka tožnico utemeljeno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila. Takšno pisno opozorilo je v skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) pogoj za zakonitost morebitne kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V skladu z navedeno določbo mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo v enem letu od prejema pisnega opozorila ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožena stranka je tožnico pisno opozorila znotraj navedenega roka.

9. Tožničino ravnanje 13. 11. 2013 prav gotovo pomeni kršitev pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da že iz izpovedi tožnice izhaja, da je vedela, da hrane ne bi smela odnašati domov. Tožnica je s svojim ravnanjem kršila Pravila šolske prehrane v Osnovni šoli H., ki izrecno določajo, da se obroke, ki v predvidenem času niso prevzeti, brezplačno odstopi drugim učencem, lahko pa tudi humanitarnim organizacijam. Ravnanje tožnice pomeni kršitev pogodbenih obveznosti, saj je tožnica ravnala v nasprotju z navodili tožene stranke. Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala, da je tožnica z očitanim ravnanjem toženi stranki tudi moralno škodovala, saj se je tožena stranka napram staršem otrok, ki plačujejo prehrano, zavezala, da bo neprevzeto hrano razdelila med druge otroke oz. humanitarnim organizacijam, ne pa da jo bo porabila v korist zaposlenih.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo tudi vsa odločilna dejstva v zvezi z kršitvami, ki so bile tožnici očitane v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Gre za naslednja dejstva: -iz poročila C.C. o presoji, opravljeni v okviru notranjega nadzora v kuhinji tožene stranke z dne 23. 12. 2013 (pregled je bil opravljen 11. 12. 2013) izhaja, da je bilo pri pregledu ugotovljeno večje število nepravilnosti, med drugim tudi, da stroj za lupljenje krompirja ni bil očiščen; da so bili v pomivalnem koritu vidni ostanki segedina, ki je bil za kosilo prejšnjega dne; da je bilo v hladilniku shranjeno nepakirano sveže piščančje meso, poleg njega pa tudi jabolka in sveža zelenjava; da so bila v zamrzovalni skrinji nekatera živila shranjena v umazani kartonski embalaži, zraven pa tudi deloma nepokrita gibanica; da je bila kuhinjska jedilna posoda ter jedilni pribor slabše očiščeno; da so bili garderobni sanitarni prostori v času pregleda neurejeni; da se je civilna in delovna obleka hranila izven omaric; da so bila v predprostoru skladišča na tleh zložena razna čistila in pripomočki; da je bila vlaga med zloženo posodo za namaze in krožniki; -tožnica je zaslišana kot stranka priznala, da stroja za lupljenje krompirja ni pospravila takoj po uporabi, temveč naj bi to storila naslednjega dne; -iz izpovedb prič E.E. in A.A., ki sta bila prav tako kot tožnica kuharja in jima je prav tako prenehalo delovno razmerje, izhaja, da je bilo delo organizirano tako, da so pospravljati začeli, ko so bila kosila postrežena in da je na koncu moralo biti vse pospravljeno; -tožnica je potrdila, da je bilo nekaj živil v zamrzovalni skrinji res v kartonski embalaži dobavitelja, saj jih je bilo tako lažje prinesti iz kleti v kuhinjo, čeprav takšno shranjevanje ni pravilno; -ob nadzoru ugotovljeno nepravilno stanje v kuhinji in skladišču je v pretežni meri trajalo vse do 20. 12. 2013, saj sta ravnatelj tožene stranke in vodja kuhinje takrat ugotovila, da lupilec krompirja ponovno (ali pa še vedno) ni bil očiščen, da so bili kuhinjski prostori, shramba ter garderobe na manj dostopnih mestih še vedno neočiščeni in neurejeni in da v hladilnikih oz. hladilnih skrinjah živila niso ustrezno ločena in so še vedno shranjena v umazani kartonski embalaži ter da so bili skupaj zloženi vlažni pomiti krožniki.

11. Tudi sicer pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje.

12. Ni možno slediti pritožbenemu zatrjevanju, da je bil o ukrepih, ki jih je odredila pooblaščena sanitarna delavka C.C. obveščen le A.A.. Sodišče prve stopnje je sprejelo prepričljivo dokazno oceno, temelječo na vseh izvedenih dokazih, da temu delu tožničine izpovedbe ni možno verjeti, saj sta preostala dva kuharja A.A. in E.E. izpovedala, da je C.C. posamezne nepravilnosti sproti komentirala, in da je tudi tožnica izpovedala, da je slišala izjavo sanitarne delavke glede polpetov, zaradi česar ni možno verjeti, da ni slišala preostalih pripomb sanitarne delavke. Pri tem se je sodišče oprlo na dejstvo, da iz izpovedi vseh zaslišanih izhaja, da je kuhinja majhna, iz izpovedi A.A. in E.E. pa, da sta tudi ona dva slišala določene nepravilnosti. Tožničino zatrjevanje, da je bil o ukrepih obveščen le A.A., se očitno nanaša na okoliščino, da je tožnica medtem, ko je sanitarna delavka opravljala pregled skladiščnih prostorov v kleti, ostala v kuhinji. Vendar pa navedeno ni bistveno, kakor bo razloženo v nadaljevanju.

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek o neverodostojnosti priče B.B.. Tožnica tej priči v pritožbi neutemeljeno očita, da je naknadno spreminjala izjave. Iz zapisnika o njeni izpovedbi kaj takšnega ne izhaja. Pritožbeni očitek se očitno nanaša na dejstvo, da je priča na vprašanje, kdo je bil zraven, ko je C.C. izrekla ukrepe, navedene v točki 1 na strani 4 in 5 poročila odgovorila, da sta bila ob tem prisotna ona in A.A., na vprašanje, ali je bila tožnica ob nadzoru seznanjena z nepravilnostmi pa je odgovorila, da je bila tožnica prisotna in je sama slišala, kar pa ni, je bilo naročeno A.A., naj prenese informacijo ostalima dvema ter da je tudi sama po pregledu povedala, kaj je potrebno v kuhinji še storiti. Nadalje je priča pojasnila, da ni šla od osebe do osebe, temveč je vsem hkrati rekla, kaj morajo še narediti. V takšni izpovedbi ni nikakršnega protislovja, kaj šele da bi šlo za naknadno spreminjanje izpovedbe. Iz celotnega dokaznega postopka izhaja, da sta bila v kleti, kjer se nahajajo zamrzovalne skrinje s sanitarno delavko le priča B.B. in A.A., zato je razumljivo, da je priča na vprašanje, kdo od kuhinjskega osebja je bil prisoten, ko je C.C. izrekla ukrepe v zvezi s hranjenjem živil v zamrzovalnikih in hladilnih sistemih, glede piščančjega mesa, poškodovanih jajc in glede sledljivosti živil odgovorila, da sta bila ob tem prisotna A.A. in ona. Ta odgovor priče B.B. se očitno nanaša na dejstvo, da je bil pri pregledu v kleti ob njej prisoten le A.A.. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da bi tožnica tudi brez ustnega prenašanja ugotovitev sanitarne delavke morala vedeti, da zamrznjenih živil ni mogoče hraniti v umazani zunanji embalaži ob zamrznjeni sladici, ki niti ni v celoti zaščitena. Razen tega je priča B.B. prepričljivo izpovedala, da je po pregledu vsem hkrati povedala, kaj je še potrebno narediti.

14. Pri pritožbeni navedbi, da iz izpovedbe priče B.B. izhaja, da niso mogli izpolniti pogojev, ki jih je priporočila sanitarna delavka, gre za sprenevedanja, saj tožnici ni bilo očitano nič od tistega, za kar je priča izpovedala, da pri toženi stranki ni izvedljivo. Tako je priča izpovedala, da v njihovi kuhinji zaradi majhnosti ni izvedljiv način čistih in nečistih poti in da HACCP sistem predvideva poseben prostor za čistila in garderobo, da pa to pri njih ni bilo zagotovljeno, temveč je bilo dogovorjeno, da se čistila hranijo na posebni polici, ločeno od hrane. Nič od navedenega pa tožnici v odpovedi ni bilo očitano kot kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nenazadnje se tudi izrečeni ukrepi sanitarne delavke ne nanašajo na navedena vprašanja, saj je na primer kot korektivni ukrep naložila, da se dobavljena čistila zlagajo na police in se jih ne pušča po tleh, ter da naj bodo police pospravljene. Glede civilne in delovne obleke, ki se je v času pregleda hranila izven garderobnih omaric (na mizi, na vratih omaric, na radiatorju) pa je sanitarna delavka priporočila, naj se vsa obleka hrani v garderobnih omaricah in sicer ločeno delovna in civilna obleka.

15. Sodišče prve stopnje je izrecno ugotovilo, da tožnica ni odgovorna za očitano kršitev v zvezi s hrambo žgane pijače, zato je nerazumljiva pritožbena navedba o neutemeljenosti tega očitka, vsaj v kolikor pritožba v tem delu polimizira z izpodbijano sodbo.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožnici dokazana nepravilna ravnanja pomenijo kršitev pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca kršenje pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog).

17. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZDR-1 in prvim odstavkom točke IX. pogodbe o zaposlitvi je temeljna obveznost tožnice, da svoje delo opravlja vestno, strokovno, pravočasno in po navodilih delodajalca, v skladu z etiko oz. strokovnimi načeli, ki veljajo za njen poklic. Kot kršitev te obveznosti je prav gotovo potrebno opredeliti tožničino opustitev čiščenja lupilca za krompir, neustrezno hranjenje živil v umazani kartonski embalaži, neupoštevanja navodila, da ni dovoljeno zlagati vlažnih posod in krožnikov, ker je to lahko podlaga za razvoj mikroorganizmov.

18. Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ni potrebno, da gre za hujše kršitve in hujše posledice, temveč zadošča, da delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Bistveno pa je, da kršitev, zaradi katere je delodajalec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ni prva kršitev, temveč da je bil delavec pred tem v zakonsko določenih rokih pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovnih kršitev, kakor je to že razloženo zgoraj. Ugotovljene kršitve tožnice so takšne, da pomenijo utemeljen razlog za krivdno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

19. Ni možno slediti pritožbenemu razlogovanju, da v kolikor je sodišče prve stopnje ugotovilo neutemeljenost očitkov navedenih v 1. in 2. točki obrazložitve izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, potem bi moralo šteti, da je nezakonita celotna odpoved, češ da ta predstavlja celoto. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo kršitev, ki se tožnici v odpovedi očitajo za čas pred izdajo pisnega opozorila iz prvega odstavka 85. člena ZDR. Teh kršitev že pojmovno ni možno upoštevati zaradi tega, ker je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi možno podati le v primeru, če delavec po pisnem opozorilu ponovno krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Izraz „ponovno krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja“ pa sam po sebi pomeni, da gre za kršitve, ki so storjene po danem pisnem opozorilu in ne pred njim. Vendar pa navedena okoliščina ne pomeni, da ni možno presojati ali preostale kršitve, ki se tožnici očitajo v izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ki so storjene po pisnem opozorilu, zadoščajo za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča te kršitve (navedene v 3. točki obrazložitve odpovedi) v celoti zadoščajo za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila strokovna pravila, to je smernice tožene stranke HACCP, Uredbo EU, št. 852/2004 o higieni živil in Uredbo št. 178. Ugotovljene kršitve so utemeljeni odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prvega odstavka 89. člena ZDR.

20. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.