Jedro

Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Dolžnik in upnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Zemljiškoknjižno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 842/2010 z dne 9. 8. 2010 odredilo na nepremičnini ident. št. 10.E, vpisani v podvl. št. 3959/10 k. o. B., last dolžnika, zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnice M. T. za terjatev 10.515,77 EUR, na podlagi 86. čl. ZZK-1 (Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03 s kasnejšimi spremembami).

(2) Dolžnik vlaga zoper sklep pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga višjemu sodišču, da ga razveljavi ter upniku naloži plačilo stroškov predmetnega postopka. Navaja, da je vložil ugovor zoper navedeni sklep o izvršbi, po katerem bi moral dolžnik kot nekdanji družbenik družbe UP, d. o. o., pozneje P., d. o. o., upniku plačati 10.515,77 EUR. Meni, da za prehod terjatve na njega osebno ni pravne podlage oziroma je ta ustavno sporna. V času, ko je prenesel svoj poslovni delež na I. P., ZFPPIPP ni imel določila, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi. Posledično je dolžnik mnenja, da ni pasivno legitimirana stranka v tem postopku, pač pa bi upnik moral vložiti izvršbo zoper novega družbenika družbe UP, d. o. o., oziroma P., d. o. o..

(3) Upnica je odgovorila na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) V tej zadevi je bil predlog za izvršbo vložen 18. 6. 2010, sklep o izvršbi je bil izdan 9. 8. 2010, zemljiškoknjižno sodišče je 20. 8. 2010 prejelo sklep o izvršbi skupaj z obvestilom in 23. 8. 2010 izdalo izpodbijani sklep.

(6) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu mora biti priložen sklep o izvršbi (86. čl. ZZK-1). Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih iz 2. do 5. tč. 1. odst. 148. čl. ZZK-1. Odloči torej, ali listina, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis glede na stanje zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto določa ta zakon. Da so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, dolžnik pa v pritožbi ne trdi, da ne bi bili. O dovolitvi zaznambe izvršbe, torej odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo.

(7) Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se zato začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa (prim. 1. odst. 133. čl. ZZK-1). Gre torej zgolj za obvestilo, h kateremu mora biti priložen sklep o izvršbi. Izvršba pa se v skladu s 1. odst. 46. čl. ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 s kasnejšimi spremembami) začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače. Zato se zaznamba sklepa o izvršbi opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, če ne gre za sklep, ki bi bil izdan na podlagi verodostojne listine (3. odst. 45. čl. ZIZ). Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi (2. odst. 148. čl. ZZK-1). Zato so pritožbene navedbe, da za prehod terjatve na dolžnika ni pravne podlage oziroma je ta ustavno sporna, da ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ura. l. RS, št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami )

ni imel določila, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi, da ni pasivno legitimirana stranka v tem postopku in bi upnik moral vložiti izvršbo zoper novega družbenika družbe, za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem vknjiži tudi hipoteko po uradni dolžnosti (88. čl. ZZK-1), neupoštevne.

(8) Če bo sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen, tako da bo predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen ali če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu s čl. 90 ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe ter tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe.

(9) Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo pravilen in zakonit sklep prvostopenjskega sodišča, saj tudi kršitev, ki jih po uradni dolžnosti upošteva, ni zasledilo (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1), ob tem pa hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

(10) Pritožnik in upnica sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega zemljiškoknjižnega postopka (120. čl. ZZK-1 v zvezi s 1. odst. 35 čl. ZNP)