Jedro

Tožena stranka je sicer sodišču poslala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan (navedeni izpis glede na v 12. členu Uredbe določeno vsebino predtiska sicer ni popoln, vsebuje pa opozorilo na neusklajeno rabo GERK in poziv na ureditev GERK v skladu s predpisi, vključno z opozorilom na sankcije, če nosilec kmetijskega gospodarstva pozivu ne bo sledil), vendar s tem okoliščina iz 7. odstavka 33. člena Uredbe (da bi bil tožnik obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč, torej da bi predtisk z navedeno vsebino prejel) ni izkazana.

Izrek

Tožbi se delno ugodi in se odpravi odločba Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-48324/2009/15 z dne 8. 12. 2009 v točkah 2.1. in 3 izreka ter se zadeva v navedenem obsegu vrne tej agenciji v ponovni postopek; v preostalem se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350 EUR, povečanem za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugodila zahtevku tožnika za krmne površine, trajno travinje 56,63 ha (v 1. točki izreka), zavrnila zahtevke tožnika za plačilne pravice, travnik, število izplačanih plačilnih pravic 57,55, vrednost posamezne plačilne pravice 108,7 EUR, in za krmne površine, trajno travinje 0,90 ha (v 2. točki izreka) in odločila, da se izplačilo zniža zaradi kršitev predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju za 1%, v znesku 0,00 EUR ter je izplačilo 0,00 EUR (v 3. točki izreka), navedla, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoči na živalih odločeno s posebno odločbo, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve ter da v postopku niso nastali posebni stroški (v 4. do 6. točki izreka). Prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je tožnik 28. 4. 2009 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009. V prvi točki izreka je bilo tožnikovemu zahtevku za krmne površine ugodeno, ker je izpolnjeval pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba). Zavrnitev tožnikovih zahtevkov pa prvostopenjski organ obrazloži z naslednjim: Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je na obrazcu D-„Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezen GERK večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrne; zahtevek se zniža oziroma izključi v skladu z 49. do 56. členom Uredbe 796/2004/ES; nepravilnost se nanaša na GERK: 652973, 653330; površina, ki se zavrne, znaša 0,90 ha. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je na obrazcu D-„Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo pomoči, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES zavrne; zahtevek se zniža oziroma izključi v skladu z 49. do 56. členom Uredbe 796/2004/ES; nepravilnost se nanaša na GERK: 652973, 653330; površina, ki se zavrne, znaša 0,90 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačilnih pravic znašajo: EKO 0 PRO 0,90 ha, kar predstavlja več kot 0,5% ugotovljenih površin, zato se zahtevek za izplačilo pomoči za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s 1. odstavkom 53. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne. Skupno število odobrenih upravičenih površin, ki so predmet izplačila plačilnih pravic, je manjše, kot je število plačilnih pravic, za katero se zahteva izplačilo, za to se skladno z določbami 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/2006, 5/2007, 49/2007, 31/2008) izplača število plačilnih pravic, ki ustreza številu odobrenih upravičenih površin. Znižanje zahtevkov je prvostopenjski organ obrazložil z naslednjim: Za končni izračun znižanja se znotraj posameznega področja upošteva najvišji odstotek znižanja pri navzkrižni skladnosti, zato se v skladu s 6. členom Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 11/2009, Uredba NS) plačilo zniža za 1%. Vsota ocen kršitev posameznega standarda je manjša od 100 točk, pri čemer nobena kršitev ni ponovljena v obdobju 3 let; pri tem je vsota ocen znotraj področja B: varovanje zdravja ljudi in živali za Standard identifikacija in registracija drobnice 20 točk, zato se v nadaljnjem izračunu za navedene standarde, v skladu s 6. členom Uredbe NS upošteva 1%. Pri pregledu na kraju samem je bilo v okviru standarda za identifikacijo in registracijo drobnice ugotovljeno, da na kmetijskem gospodarstvu ne vodijo registra drobnice ažurno in na predpisan način, kar skladno z Uredbo NS predstavlja kršitev v vrednosti 10 točk. Pri pregledu na kraju samem je bilo v okviru standarda za identifikacijo in registracijo drobnice ugotovljeno, da se na kmetijskem gospodarstvu premikov drobnice ne sporoča na CRD, kar skladno z Uredbo NS predstavlja kršitev v vrednosti 10 točk. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 12. 3. 2010 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je v 7. členu Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 107/2008, Uredba EKO 0) določeno, da so za uveljavljanje plačilnih pravic upravičena kmetijska zemljišča v uporabi, ki imajo naslednje vrste rabe: 1100, 1160, 1230, 1300, 1321, 1221, 1222, 1190, 1180, 1212, 1800 in 1211. V 50. členu Uredbe 796/2004/ES je določeno, da če se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino, razen za škrobni krompir, seme in tobak, kakor je predvideno v poglavjih 6, 9 in 10c naslova IV Uredbe ES 1782/2003, ugotovi, da je določena površina skupine posevkov večja od tiste, ki je prijavljena v zahtevku za pomoč, se za izračun uporabi prijavljena površina. Uredba v 2. odstavku 33. člena določa, da če je zahtevek, ki se nanaša na posamezen GERK, neskladen s podatki iz RKG, kar pomeni, da je zahtevek neustrezen glede na dejansko rabo GERK ali vrsto kmetijske rastline, se nosilcu kmetijskega gospodarstva zahtevek zavrne. Uredba pa v 7. odstavku 33. člena določa, da če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, se ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali super kontroli na kraju samem šteje kot namerna kršitev, za katero se pri izračunu pomoči uporabi znižanja ali izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da je tožnik na GERK 652973, na katerem je bila s strani prvostopenjskega organa ugotovljena nekmetijska raba, uveljavljal zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na površini 4,22 ha; na GERK 653330, na katerem je bila s strani prvostopenjskega organa ugotovljena nekmetijska raba, pa je uveljavljal zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na površini 24 ha. Uredba v 21. členu določa, da se pri kontrolah na kraju samem upošteva načela, opredeljena v 23. in 23.a členu Uredbe 796/2004/ES ter v 14. členu Uredbe 1975/2006/ES za ukrepe osi 2 iz PRP 2007 do 2013. Uredba v 25. členu določa, da se ugotovitev površin na kraju samem izvede v skladu s 30. členom Uredbe 796/2004/ES. Uredba v 23. členu določa, da se za vse kontrole na kraju samem pripravi zapisnik o kontroli v skladu z 28. členom Uredbe 796/2004/ES, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil prisoten pri izvedbi kontrole. Uredba v 2. in 3. odstavku 24. člena še določa, da kontrolor kot pomoč pri ugotavljanju površin lahko uporablja ortofoto, podatke iz evidence rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitske posnetke. Postopki ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel so določeni v Priročniku za kontrole na kraju samem. Uredba 796/2004/ES v 28. členu določa, da se za vsak pregled na kraju samem pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti izvedenega pregleda. Kmet ima možnost, da poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost in doda svoja opažanja. Kadar so bile ugotovljene nepravilnosti, kmet prejme kopijo poročila o kontroli. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da je bil 3. 8. 2009 na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu opravljen kontrolni pregled. Iz zapisnika je razvidno, da je kontrolor na GERK 652973 ugotovil 4,03 ha površine z rabo 1300, torej s takšno rabo, kot jo je tožnik v svoji vlogi tudi prijavil. Na površini 0,18 ha pa je ugotovil nekmetijsko rabo. Pri tem je izločil dele GERK z rabo 9999-gozd. Nadalje je iz zapisnika razvidno, da je kontrolor na GERK 653330 ugotovil 23,28 ha površine z rabo 1300, torej s takšno rabo, kot jo je tožnik v svoji vlogi tudi prijavil, na površini 0,72 ha pa je kontrolor ugotovil nekmetijsko rabo, zato je izločil dele GERK z rabo 1500, 1600 in 9999 (grmovje, zmuljčeno in gozd). Ob sklicevanju na 1. odstavek 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) drugostopenjski organ zaključuje, da se je tožnik z ugotovljenim dejanskim stanjem v celoti strinjal, s tem ko je zapisnik podpisal in nanj ni podal nobenih pripomb; ob podpisu zapisnika ugotovljenemu dejanskemu stanju glede rabe na navedenih GERK ni ugovarjal. Glede na navedeno drugostopenjski organ ne dvomi v pravilnost ugotovitev kontrole, kjer je bilo ugotovljeno, da 0,90 ha površine na dveh GERK predstavlja nekmetijsko rabo. Glede na to je po presoji tega organa odločitev prvostopenjskega organa glede neupravičene površine, ki ne izpolnjuje pogojev za izplačilo sredstev in za katero se skladno s predpisi uporabijo znižanja in izključitve, pravilna. Vse pritožbene navedbe tožnika je drugostopenjski organ presodil kot neutemeljene. Pri tem se sklicuje na 7. odstavek 33. člena Uredbe ter navaja, da ugotavlja, da je bil tožnik na predtisku za leto 2009 opozorjen, da so pri primerjavi prijavljene rabe GERK s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč bila ugotovljena precejšnja odstopanja, zato mora uskladiti vpis GERK v skladu s predpisi na upravni enoti, kajti če bodo neskladja ugotovljena pri kontroli na kraju samem, se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje kazni. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je bilo opozorilo na predtisku zbirne vloge jasno. Drugostopenjski organ se dalje sklicuje na 2. odstavek 24. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 22/2008, Pravilnik o RKG), ki ureja vpise GERK. Dalje ugotavlja, da se tožnik na opozorilo ni odzval in na upravni enoti ni uskladil vpisa GERK v skladu s predpisi. Če bi se na opozorilo odzval, bi pri pregledu svojih GERK na upravni enoti natančno videl, kateri deli posameznega GERK niso vpisani v skladu s predpisi in bi GERK lahko bili popravljeni. Ker tako ni ravnal, je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da gre za namerno kršitev in zbirno vlogo tožnika obravnaval v skladu z določbami 7. odstavka 33. člena Uredbe in 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Po zadnje citirani določbi se, kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50 (3) in (5) posledica namernih nepravilnosti, pomoč, do katere bi bil kmet upravičen, na podlagi teh določb ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5% ugotovljene površine ali več kot 1 ha. Kadar pa je razlika več kakor 20% ugotovljene površine, je kmet ponovno izključen iz sprejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da je zahtevek za izplačilo plačilnih pravic prijavljen na skupni površini 57,53 ha, nekmetijska površina pa je bila ugotovljena na 0,90 ha, kar predstavlja 1,58% ugotovljene površine (površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje za izplačilo, znaša 56,63 ha). Odločitev prvostopenjskega organa je tako pravilna in zakonita.

Tožnik v tožbi navaja, da je že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa navedel, da se z očitki o čezmerni prijavi ne strinja. Ob kontrolnem pregledu na kraju samem v letu 2009 naj bi uradna oseba ugotovila, da je tožeča stranka napačno prijavila 0,90 ha kmetijskih površin od skupne površine 57,55 ha, kar predstavlja več kot 0,5% ugotovljenih površin, natančno 1,58% ugotovljene površine. Prvostopenjski organ je nato svojo odločitev popolnoma napačno oprl na določbe Uredbe 796/2004/ES, in sicer na 53. člen te uredbe, ki sankcionira namerne nepravilnosti oziroma namerne čezmerne prijave. Tožnik pa kmetijskih površin ni namerno prijavil z napačnimi podatki. Prvostopenjski organ je na napačno prijavo sklepal iz razloga, ker je vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2008 oddali zbirno vlogo, poslal predtisk zbirne vloge. Tožnik se v nadaljevanju sklicuje na 12. člen Uredbe, ki določa med drugim, katere podatke obsega predtisk, in na 7. odstavek 33. člena te uredbe. Tožnik meni, da je prvostopenjski organ nepravilno uporabil 33. člen Uredbe. Namerno nepravilnost namreč lahko upravni organ očita zgolj in samo v primeru, če je nosilec kmetijskega gospodarstva s predtiskom obveščen o neskladnosti v evidenci GERK. Prvostopenjski organ je nosilce kmetijskih gospodarstev o stanju v evidenci obveščal s predtiskom konec februarja oziroma v začetku marca 2009, in sicer naj bi predtisk prejeli vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2008 oddali zbirno vlogo. Predtiski so bili s strani prvostopenjskega organa poslani s tako imenovano navadno pošto, kar pomeni, da pošta ob oddaji navadne pošiljke pošiljatelju ne izda potrdila, od naslovnika pa ne zahteva potrditve prevzema pošiljke. Upravni organ tako ne more ugotavljati, da je bila tožeča stranka s predtiskom za leto 2009 izrecno opozorjena na odstopanja pri velikosti GERK, saj na kmetijskem gospodarstvu tožnika predtiska niso prejeli. Upravni organ od tožnika ni zahteval, naj se zglasi na upravni enoti in uredi GERK, saj tožeča stranka o napaki ni bila obveščena. Tožeča stranka sklepa, da se je navadna pošiljka nekje izgubila ali pa jo je prevzel kdo drug, tožeča stranka je ni dobila. Če bi bila poštna pošiljka poslana priporočeno s povratnico, bi upravni organ lahko sledil ter tako ugotovil, da predtisk tožeči stranki ni bil vročen. Ker je bil predtisk poslan kot navadna pošiljka, se je očitno izgubil in ni prišel do naslovnika. Prav tako je brezpredmetna ugotovitev prvostopenjskega organa, da se tožeča stranka na opozorilo ni odzvala, kajti na opozorilo se ni mogla odzvati, saj o nepravilnostih ni bila nikoli obveščena. V dokazne namene tožnik predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje A.A. ter opravo poizvedb pri prvostopenjskem organu o načinu vročanja. Opozarja, da je ravno seznanitev oziroma obvestilo o neskladnosti podatkov ključnega pomena za uporabo sankcije za nemarno kršitev pri prijavi GERK. Če bi se tožeča stranka z napačnimi podatki seznanila, bi jih vsekakor popravila. Vztraja, da ji prvostopenjski organ napačno in brez dejanske podlage očita, da je bila s predtiskom obveščena o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco RKG, in da podatkov ni uredila. Dejstvo vročitve predtiska zbirne vloge bi moral upravni organ nedvoumno dokazati, če bi želel uporabiti sankcije po 53. členu Uredbe 796/2004/ES. Tožeča stranka je v povsem neenakem položaju s kmetijskimi gospodarstvi, ki so na svojih GERK ravno tako imeli napake, a so jih obravnavali po 51. členu navedene uredbe, ki govori zgolj o znižanju in izključitvi pri čezmernih prijavah. Prvostopenjski organ ne more in ne sme ugotovljene razlike šteti kot namerne nepravilnosti, kot to določa 7. odstavek 33. člena Uredbe, prav tako pa ne more in ne sme uporabiti določb 53. člena Uredbe 796/2004/ES kot pravne podlage sankcioniranja. Tožeča stranka še navaja, da je Upravna enota Kočevje, in sicer uradna oseba B.B., številne kmete, med drugim C.C., pozvala po telefonu, naj pride uskladit GERK, kar je pozvani tudi storil. Tožeča stranka se upravičeno sprašuje, zakaj tak način ni bil uporabljen v njenem primeru. Več kot razumljivo je, da bi se tožeča stranka glede na dejstvo, da navadne pošte predtiska zbirne vloge ni prejela, telefonskemu pozivu nemudoma odzvala in zadevo uredila. Tožnik prilaga pisno izjavo A.A., predlaga pa tudi njegovo zaslišanje in zaslišanje B.B. ter opravo poizvedb pri Upravni enoti Kočevje. Tožeča stranka ugotavlja, da je bilo vprašanje obravnave dopustnih razlik 0,5 % oziroma 1 ha obravnavano zelo različno. Iz baze podatkov je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo kljub večji razliki od razlike tožeče stranke (0,90 ha) prejelo neposredno plačilo. Vse navedeno potrjuje, da je bila tožeča stranka v predmetni zadevi obravnavana diskriminatorno. Poleg tega tožeča stranka še navaja, da mora imeti uredba kot podzakonski akt podlago v zakonu, da lahko uredi kakšno pravico ali obveznost. Te podlage v zakonu ni. Poleg tega pa je s tem onemogočena oziroma kršena ustavno varovana pravica tožnika do sodnega varstva ter ni mogoče dokazovati, da kršitev ni bila storjena namenoma. Tožnik sodišču predlaga, naj razpiše glavno obravnavo in izvede predlagane dokaze. Po mnenju tožnika je nedvomno, da je prvostopenjski organ v postopku nepravilno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil materialno pravo ter na tej podlagi izrekel neutemeljene sankcije, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita. Tožeča stranka sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi ter naj ugodi zavrnjenim zahtevkom tožeče stranke, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Naknadno je tožeča stranka tožbeni zahtevek modificirala tako, da je predlagala, naj sodišče izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi v 2. točki izreka ter naj samo odloči o priznanju zahtevanih plačilnih pravic ter naj ugodi zahtevku za priznanje krmnih površin za površino 0,90 ha.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa. Dodaja, da tožeča stranka šele v tožbi navaja, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno in da so bili kršeni tako materialni kot procesni predpisi, saj je sankcija vezana na opozorilo, ki ga je tožnik prejel na predtisku za leto 2009. Navaja, da tožeča stranka ugovorov v zvezi z izgubo navadne pošiljke v pritožbi ni navedla, zato gre za tožbeno novoto. Tožeča stranka bi to dejstvo, če bi bilo resnično, lahko navajala že v pritožbi. Seznanjena je namreč bila z razlogom zavrnitve svojih zahtevkov, kar je razvidno tudi iz pritožbenih ugovorov, kjer je tožeča stranka navajala pravno podlago. V prilogi je tožena stranka sodišču poslala tudi izpis predtiska za leto 2009, na katerem se nahaja opozorilo tožniku.

Tožba je delno utemeljena.

V zavrnilnem delu odločbe z dne 8. 12. 2009, ki ga tožnik izpodbija v predmetnem upravnem sporu (točka 2. izreka), je prvostopenjski organ zavrnil tožnikova zahtevka za plačilne pravice za travnik za površino 57,55 ha (2.1.) in za krmne površine za trajno travinje za površino 0,90 ha (2.2.).

Tožnikov zahtevek za plačilne pravice je bil zavrnjen na podlagi ugotovitev kontrolnega pregleda na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu dne 3. 8. 2009, da je tožnik na obrazcu D-“Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavil kot upravičeno kmetijsko zemljišče v uporabi tudi dele GERK z identifikacijskima oznakama 652973 in 653330, za katere je bila na kraju samem ugotovljena nekmetijska raba v skupni površini 0,90 ha, in kar predstavlja 1,58 % upravičenih površin, ter na podlagi 7. odstavka 33. člena Uredbe ter 1. odstavka 53. člena Uredbe 796/2004/ES. Po 7. odstavku 33. člena Uredbe (Uradni list RS, št. 5/2009) se v primeru, če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES. Po 1. odstavku 53. člena Uredbe 796/2004/ES pa se v primeru, kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino posledica namernih nepravilnosti, pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi 3. odstavka 50. člena te uredbe, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v skladu z zadevno shemo pomoči, kadar znaša ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. (Po 3. odstavku 50. člena Uredbe 796/2004/ES se pri zahtevkih za pomoč v skladu s shemami pomoči na površino pomoč izračuna na podlagi površine, določene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino, določeno za to skupino posevkov, brez poseganja pri tem v znižanja in izključitve v skladu s členoma 51. in 53. te uredbe.) Tožnik uporabi sankcije po določbi 1. odstavka 53. člena Uredbe 796/2004/ES ugovarja ter navaja, da bi mu bilo glede na 7. odstavek 33. člena Uredbe mogoče očitati namerno nepravilnost le, če bi bil s predtiskom obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu predtiska niso prejeli; ker je seznanitev z obvestilom o neskladnosti dejanske rabe GERK s podatki o dejanski rabi v evidenci ključnega pomena za uporabo sankcije za namerno čezmerno prijavo, bi mogel upravni organ to sankcijo uporabiti le, če bi dejstvo vročitve predtiska tožniku bilo dokazano. Sodišče tožniku pritrjuje. Ne glede na obveznost agencije iz 1. odstavka 12. člena Uredbe, da pošlje opisne podatke predtiska vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2008 oddali zbirno vlogo, in da odločitev prvostopenjskega organa (implicitno) temelji na ugotovitvi, da je predtisk bil poslan tudi tožniku ter da je bil ta s predtiskom obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe, pa podatkov ni uredil (po 2. odstavku 12. člena navedene uredbe predtiskani opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vsebujejo podatke iz RKG o nosilcu, o vrsti kmetijskega gospodarstva in o KZU: GERK – PID, domače ime GERK, vrsto dejanske rabe GERK in površino GERK ter v primerih, ko so podatki v RKG neusklajeni, tudi informacijo o neusklajenosti; neusklajeni podatki pa se na predtisku navedejo oziroma označijo; po 3. odstavku citiranega člena uredbe pa se neusklajeni podatki v RKG nanašajo na podatke o kmetijskem gospodarstvu in vključujejo pomanjkljive podatke o nosilcu, kmetijskem gospodarstvu, članih kmetije ali trajnih nasadih in neskladnost dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč), sodišče po pregledu spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi ugotavlja, da ključna okoliščina, da bi bil na predtisku tožnik obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Tožena stranka je sicer sodišču poslala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan (navedeni izpis glede na v 12. členu Uredbe določeno vsebino predtiska sicer ni popoln, vsebuje pa opozorilo na neusklajeno rabo GERK in poziv na ureditev GERK v skladu s predpisi, vključno z opozorilom na sankcije, če nosilec kmetijskega gospodarstva pozivu ne bo sledil), vendar s tem okoliščina iz 7. odstavka 33. člena Uredbe (da bi bil tožnik obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč, torej da bi predtisk z navedeno vsebino prejel) ni izkazana. Kolikor tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik šele v tožbi uveljavlja ugovor, da predtiska za leto 2009 z opozorilom o neskladnostih ni prejel in da gre za tožbeno novoto, saj takega ugovora v pritožbi tožnik ni uveljavljal, čeprav je bil seznanjen z razlogom zavrnitve svojih zahtevkov, kar naj bi izhajalo iz pritožbenih ugovorov, v katerih je tožnik navajal pravno podlago, pa ji sodišče v tem ne sledi. Iz pritožbe namreč izhaja, da se je tožnik skliceval na 53. člen Uredbe 796/2004/ES, ob tem ko je tudi prvostopenjski organ zavrnitev tožnikovega zahtevka za plačilne pravice utemeljeval zgolj z uporabo določbe 1. odstavka 53. člena navedene uredbe; vendar pa ta določba ureja zgolj sankcije za namerno čezmerno prijavo površin. Z določbo 7. odstavka 33. člena Uredbe, iz katere pa izhaja, da se kot namerna nepravilnost, za katero se uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES, šteje razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem v primeru, če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil, pa je uporabo sankcije iz 1. odstavka 53. člena Uredbe 796/2004/ES utemeljeval šele drugostopenjski organ v svoji odločbi. Z navedenim razlogom za zavrnitev predmetnega zahtevka pa tožnik s prvostopenjsko odločbo ni bil seznanjen in iz njegovih pritožbenih navedb tudi ne izhaja, da bi zanj vedel. Zato mu ni mogoče očitati, da bi sporne navedbe mogel podati že v pritožbi. Ker okoliščina iz 7. odstavka 33. člena Uredbe v spisni dokumentaciji upravnih spisov ni izkazana, drugostopenjski organ ob sklicevanju na to določbo ne bi mogel pritrditvi odločitvi prvostopenjskega organa v točki 2.1. izreka. Glede na to je sodišče odločbo prvostopenjskega organa v točki 2.1. izreka kot nezakonito, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter odpravilo tudi vsebinsko neločljiv del izreka te odločbe pod točko 3 (2. odstavek 225. člena ZUP), in na podlagi 3. ter v smislu 4. odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu zadevo v ponovni postopek. Pri ponovnem odločanju o tožnikovem zahtevku za plačilne pravice tako prvostopenjski organ glede na povedano ne bo mogel uporabiti sankcije za namerno čezmerno prijavo iz 1. odstavka 53. člena Uredbe 796/2004/ES. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja glede razlik med ugotovljenimi in prijavljenimi površinami, kot izhaja iz njegove odločbe in ki mu sodišče, kot navaja v nadaljevanju, pritrjuje, bo tožnikov zahtevek mogel obravnavati po določbah Uredbe 796/2004/ES o čezmerni prijavi ter uporabiti druga znižanja, če je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju po predpisih to mogoče. V preostalem je tožba neutemeljena. Tožnik zgolj pavšalno navaja, da se z očitki o čezmerni prijavi površin ne strinja. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 3. 8. 2009 pa izhaja, da je bila pri GERK 652973 ugotovljena nekmetijska raba na površini 0,18 ha in pri GERK 653330 nekmetijska raba na površini 0,72 ha, da je bil tožnik pri pregledu prisoten ter da je zapisnik podpisal, ne da bi podal k ugotovitvam pripombe. Zato se sodišče z drugostopenjskim organom strinja, da je celoten zapisnik kot javna listina dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav ter zanj velja zakonska domneva, da so v njem navedena dejstva resnična (1. odstavek 80. člena ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 do 65/08). Te domneve pa tožnik tudi ni uspel izpodbiti, saj za to ni podal nobenih dokazov (1. odstavek 171. člena ZUP); v pritožbi se sklicuje zgolj splošno na to, da v preteklih letih pri kontroli niso bile ugotovljene nepravilnosti pri površinah ter da površine vzdržuje in stalno izboljšuje. Glede na povedano sodišče pritrjuje presoji drugostopenjskega organa, da je na podlagi ugotovitev citiranega zapisnika dejansko stanje glede razlik med prijavljenimi (na obrazcu D - Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino, ki ga je tožnik oddal kot sestavni del zbirne vloge) in ugotovljenimi (upravičenimi) površinami ugotovljeno pravilno in popolno. Zato sodišče pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega organa, da površina 0,90 ha na GERK 652973 in 653330 predstavlja neupravičeno površino (kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izplačilo sredstev in za katero se skladno s predpisi lahko uporabijo znižanja in izključitve). Iz tega razloga pritrjuje tudi njegovi odločitvi v točki 2.2. izreka, da se zahtevek za krmne površine za to površino zavrne (50. člen Uredbe 796/2004/ES); zavrnilni izrek sodbe temelji na določbi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Na tožbene navedbe, da mora imeti uredba kot podzakonski akt pooblastilo v zakonu, da lahko uredi kakšno pravico ali obveznost, sodišče odgovarja, da je bila Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike z leto 2009 izdana na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008). Dodaja pa še, da sodišče ni uporabilo pooblastila za odločitev v sporu polne jurisdikcije, saj za tako odločanje ni ugotovilo zakonskih pogojev (65. člen ZUS-1).

Tožnikovemu stroškovnemu zahtevku pa je sodišče ugodilo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu priznalo stroške na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007).